<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 69/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.69.2020
Evidenčna številka:VSL00031628
Datum odločbe:26.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Renata Horvat (poroč.), Vesna Jenko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - STEČAJNO PRAVO
Institut:ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ničnost odločbe - nedovoljene pritožbene novote

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep Upravnega sodišča II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019 vročen pooblaščenki upnice dne 11. 12. 2019. Upnica bi nepravilnosti o navedbah Upravnega sodišča v navedenem sklepu lahko uveljavljala že na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 1. 2020, vendar tega ni storila. Zato so vse njene pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi nedovoljene pritožbene novote, saj upnica ni navedla, zakaj teh navedb ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do končne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

2. Upnica Republika Slovenija je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in začne stečajni postopek nad dolžnikom oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka navedel, da je upnica sama povzročila, da dolžnik ne zmore plačati vseh terjatev, ker je dne 1. 2. 2018 na podlagi ZDavP-2 izdala sklep št. DT-001/2018 o davčni izvršbi na porokova denarna sredstva, na podlagi katerega je bilo v izvršbi plačano skupaj 32.720,36 EUR. Zaradi navedene davčne izvršbe naj bi bilo oteženo in nato onemogočeno poslovaje dolžnika. Predlagal je, da se mu omogoči predhodno doseči odločitev glede izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, in navedel, da je Upravno sodišče Republike Slovenije postopek, ki se vodi pod opr. št. II U 346/2019, prekinilo do končne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 148. člena ZdavP-2, ter navedeno odločbo tudi predložil.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik pred Upravnim sodiščem vložil tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije DT-001/2018 z dne 1. 2. 2018 ter da je Upravno sodišče Republike Slovenije s sklepom II U 346/2019 z dne 4. 12. 2019 postopek, ki se vodi pod opr. št. U 346/2019, prekinilo do končne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 148. člena ZDavP-2. Sledilo je dolžniku, ki zatrjuje, da je od predmetne odločitve odvisna njegova zmožnost poravnati zapadle terjatve ter da je bilo zaradi navedene davčne izvršbe njegovo poslovanje oteženo in nato onemogočeno, glede na to, da je na podlagi sklepa tekla izvršba na denarna sredstva dolžnika. Ocenilo je, da je od odločitve Ustavnega sodišča glede ocene ustavnosti odvisna odločitev, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Zato je postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 148. člena Zakona o davčnem postopku.

6. Pritožnica trdi, da odločitev temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in je v nasprotju s predloženimi dokazi. Navaja, da je dolžnik tožbo na Upravnem sodišču vložil zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-002/2018-20 z dne 16. 5. 2019, s katero je Ministrstvo za finance odločalo o vlogi dolžnika za izrek ničnosti odločbe Ministrstva za finance DT-002/2018 z dne 31. 7. 2018. Nepravilna naj bi bila navedba Upravnega sodišča RS v sklepu II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019, ko navaja v drugem odstavku obrazložitve, da je zoper odločbo tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa jo je tožena stranka z odločbo DT-002/2018 z dne 16. 5. 2019 zavrnila. Navaja, da je Ministrstvo za finance z navedeno odločbo z dne 16. 5. 2019 zavrnilo zahtevek dolžnika za izrek ničnosti odločbe DT-002/2018 z dne 31. 7. 2018. O pritožbi dolžnika zoper odločbo Finančne uprave RS DT-002/2018 z dne 21. 3. 2019, s katero davčni organ ni ugodil zahtevi za ustavitev postopka izvršbe po sklepu DT-001/2018-1 z dne 1. 2. 2018 in ni ugodil predlogu za izrek ničnosti navedenega sklepa, pa je Ministrstvo za finance RS odločilo z odločbo DT-003/2019-3 z dne 23. 10. 2019. Navedeno odločbo naj bi dolžnik po pooblaščencu prejel 28. 10. 2019. Tožba zoper odločbo z dne 21. 3. 2019 po podatkih upnice ni bila podana. Sklep o davčni izvršbi na porokova denarna sredstva DT-004 z dne 1. 2. 2018 je tako postal pravnomočen in dokončen. V pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi je organ druge stopnje, Ministrstvo za finance RS odločil z odločbo DT-002/2018-11 z dne 31. 7. 2018. Tožbe zoper sklep dolžnik ni podal. Je pa dolžnik dne 19. 12. 2018 podal zahtevo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je davčni organ odločil z odločbo DT-001/2018 z dne 9. 1. 2019, ki ji ni ugodil. Pritožbo zoper navedeno odločbo je organ druge stopnje zavrnil dne 22. 10. 2019. Tožba zoper odločbo z dne 9. 1. 2019 po podatkih upnice ni bila podana.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep Upravnega sodišča II U 346/2019-14 z dne 4. 12. 2019 vročen pooblaščenki upnice dne 11. 12. 2019 (PD 26). Upnica bi tako nepravilnosti o navedbah Upravnega sodišča v navedenem sklepu lahko uveljavljala že na naroku za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 1. 2020, vendar tega ni storila. Zato so vse njene pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi nedovoljene pritožbene novote, saj upnica ni navedla, zakaj teh navedb ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnica drugih pritožbenih razlogov ni podala. Zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1
Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 148

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4ODQx