VSL Sklep Cst 99/2020

Jedro

V kolikor bi želel pritožnik omajati odločitev sodišča prve stopnje in doseči, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o imenovanju članov upniškega odbora bi moral tudi zatrjevati, da pri njemu ne obstajajo ovire za imenovanje, česar pa ni trdil.

Za poslovne knjige dolžnika na podlagi katerih bi lahko preverilo upnikovo terjatev, pa je iz izjave upravitelja razvidno, da dokumentacija dolžnika ni zanesljiva, ker dolžnik še vedno ni izročil upravitelju izvirnih listin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se v postopku oblikuje upniški odbor, ki ima 3 člane (1. točka izreka). Za člane upniškega odbora je imenovalo upnike: banka A. d. d., N. d. d., in R. d. o. o., (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je 8. 1. 2020 pritožil upnik B. d. o. o. V pritožbi je navedel, da je istega dne, ko je vložil pritožbo, prijavil tudi terjatev iz „naslova plačila kupnine po pogodbi o odstopu terjatev v znesku 11.314.457,72 EUR“. Poleg tega je navedel, da „ni mogoče zaključiti, da je upravitelj navedel upnike, ki imajo glede na poslovne knjige najvišje terjatve do dolžnika in da so razvrščeni od najvišjega proti manjšemu“. Glede na navedeno pa je po mnenju pritožnika tudi sodišče v izpodbijanem sklepu napačno navedlo, da imajo imenovani trije upniki do stečajnega dolžnika po njegovih poslovnih knjigah najvišje skupne zneske terjatev. Poleg tega pritožnik očita sodišču prve stopnje, da bi moralo v sklepu navesti, kakšne terjatve in v kakšnem znesku jih imajo navedeni trije upniki do dolžnika in da so imetniki navadnih terjatev z najvišjimi zneski terjatev. Nadalje očita sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo, da imajo navedeni trije upniki glede na podatke poslovnih knjig navadne terjatve z najvišjimi zneski in ponovi, da navedeno nedvomno ne izhaja niti iz dopisa upravitelja. Ob tem pa poudari, da iz notarskega zapisa SV 377/2016 z dne 9. 6. 2016, ki je bil predložen v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nedvomno izhaja, da ima upnik B. d. o. o. najvišjo terjatev do dolžnika in sicer pred upnikom banko A. d. d., R. d. o. o. je bil na 11 mestu, N. d. o. o. pa na 26. mestu. Glede na navedeno je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep o oblikovanju upniškega odbora razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica banka A. d. d. s predlogom sodišču, da pritožbo zavrže, podredno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Upravitelj je na poziv sodišča v zvezi s pritožbo podal izjavi na red. št. 161 in 169.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče s sklepom St ... z dne 9. 10. 2019 začelo stečajni postopek nad dolžnikom. Upnica banka A. d. d. je vložila zahtevo za imenovanje upniškega odbora pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (1. točka prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo tri članski upniški odbor, kar je v skladu z določbo drugega odstavka 79. člena ZFPPIPP. Zato je materialnopravno neutemeljena pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa.

7. Pritožnik je hkrati s pritožbo zoper sklep o upniškem odboru prijavil tudi terjatev do stečajnega dolžnika v višini 11.314.557,72 EUR in zatrjuje, da je po njegovih podatkih njegova terjatev najvišja, saj je bila kot taka navedena tudi v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je dolžnik predložil v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Smiselno torej zatrjuje, da bi moralo sodišče imenovati njega v upniški odbor in sicer na prvo mesto; v zvezi s tem pa sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

8. Upnica, na čigar zahtevo je sodišče imenovalo člane upniškega odbora in ki je tudi imenovana na prvem mestu za članico upniškega odbora, utemeljeno nasprotuje pritožbi s trditvami, da je pri imenovanju članov upniškega odbora pomembno tudi vprašanje, ali upnik, ki želi postati član upniškega odbora, izpolnjuje vse pogoje iz 78. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je namreč v razlogih izpodbijanega sklepa jasno pojasnilo, na podlagi katerih elementov je imenovalo tri člane upniškega odbora in pri tem izrecno navedlo, da pri navedenih treh upnikih ni ovir iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za imenovanje. V kolikor bi želel pritožnik omajati odločitev sodišča prve stopnje in doseči, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o imenovanju članov upniškega odbora bi moral tudi zatrjevati, da pri njemu ne obstajajo ovire za imenovanje iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, česar pa ni trdil.

9. Sicer pa je tudi neutemeljen pritožbeni očitek, da ima sklep take pomanjkljivosti, zaradi katerega ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodišče v postopku poenostavljene prisilne poravnave terjatve pritožnika ni preizkušalo, zato se na posodobljeni seznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil v postopku poenostavljene prisilne poravnave, sodišče prve stopnje pri imenovanju članov upniškega odbora v stečajnem postopku, ni bilo dolžno opreti. Za poslovne knjige dolžnika (2. točka tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP), na podlagi katerih bi lahko preverilo upnikovo terjatev, pa je iz izjave upravitelja (procesno dejanje 169) razvidno, da dokumentacija dolžnika ni zanesljiva, ker dolžnik še vedno ni izročil upravitelju izvirnih listin. Ravno glede teh pa tudi upnica, ki je odgovorila na pritožbo, opozarja, da jih upnik B. d. d. ni razkril niti v prijavi terjatve.

10. Glede na vse pojasnjeno se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo kakšne druge bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

07.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 519/2017
• VSL Sklep Cst 430/2017
• Sodba I Up 996/99