VSL sklep Cst 68/2020

Jedro

Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika.

Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo predlog za izdajo popravnega sklepa Su 569/2019 z dne 21. 8. 2019 in (II.) zavrglo pritožbo zoper sklep Su 569/2019 z dne 21. 8. 2019.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in predlagal, naj ga višje sodišče razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je samo zavrglo pritožbo, saj bi o njej smelo odločati le višje sodišče. Na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP lahko namreč nedovoljeno pritožbo zavrže že sodišče prve stopnje.

5. V skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku sklepa z dne 21. 8. 2019, s katerim je zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za izločitev sodnika A. A., sicer zapisalo, da zoper izdani sklep ni pritožbe, vendar se je pri tem pravilno sklicevalo na peti odstavek 73. člena ZPP, ki določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe. Prav ima pritožnik, da ima stečajni postopek značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 73. člena (v večini primerov) ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Res je, kot navaja pritožba in kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo tudi sodišče prve stopnje, da ima stečajni postopek več faz in po pravnomočnosti posamezne faze vanje ni več mogoče poseči. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da stečajni postopek zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti (prvi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Predhodni stečajni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka in se v njem odloča o obstoju pogojev za začetek stečajnega postopka (drugi in tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP). Končno odločbo tega predhodnega postopka predstavlja sklep o začetku stečajnega postopka. Obravnavana zadeva se nahaja šele v fazi predhodnega postopka, ko stečajno sodišče presoja obstoj predpostavk za začetek stečajnega postopka (glavnega postopka). Če bo ugotovilo, da so izpolnjene procesne predpostavke za začetek stečajnega postopka in da je dolžnik insolventen, bo izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (242. člen ZFPPIPP), takšna odločitev pa bo predstavljala končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika (tretji odstavek 363. člena ZPP). Kot je razvidno iz listinske dokumentacije v spisu, se je to tudi že zgodilo: 12. 12. 2019 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je začelo stečajni postopek nad dolžnikom (p.d. 63), dolžnik pa je 30. 12. 2019 zoper navedeni sklep vložil pritožbo, v kateri uveljavlja tudi pritožbene razloge v zvezi z zahtevano izločitvijo sodnika.

7. Pritožnik trdi, da bil zaradi izpodbijane odločbe prikrajšan v pravici do sodnega varstva. V zadevi U-I-275/06, UP-011/07 je ustavno sodišče odločalo o tem, ali ureditev, po kateri je zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izločitev sodnika pritožba sicer možna, vendar ne samostojno, pač pa šele v okviru pritožbe zoper končno odločbo, nasprotuje kakšnemu ustavnemu procesnemu jamstvu. Takšna ureditev namreč ne prepreči, da bo sodnik, katerega izločitev je bila zahtevana, v zadevi vsebinsko odločil in bo pritožba, četudi bo uspešna, učinkovala le naknadno in sicer tako, da bo odločba, ki jo je ta sodnik izdal, razveljavljena hkrati s procesnimi dejanji, ki jih je opravil. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999 zavrnilo stališče, po katerem iz pravice do pravnega sredstva izhaja, da mora biti o pritožbi odločeno še pred dokončno odločitvijo o zadevi. Zato višje sodišče ocenjuje, da kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena. To pa se po prepričanju višjega sodišča v obravnavanem primeru ne bo zgodilo (in česa takšnega pritožnik niti ne zatrjuje). Če višje sodišče pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnika (ob obravnavanju pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka) ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bi namesto izločenega sodnika odločal drug sodnik. Pravna dejanja, ki jih je opravil izločeni sodnik po trenutku, v katerem je bila zahtevana njegova izločitev, bi bila brez pravnega učinka (drugi odstavek 74. člena ZPP).

8. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo pritožbo in hkrati zavrnilo tudi predlog za izdajo popravnega sklepa. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

06.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 1010/2014
• VSL Sklep Cst 138/2023
• VSL sklep Cst 355/2015