VSL Sklep I Cp 1091/2019

Jedro

Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka (končanega s sodbo P 175/2015 z dne 22. 3. 2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1711/2018 z dne 12. 12. 2018), in sicer delno zaradi nedovoljenosti, delno pa zaradi nepravočasnosti.

2. Tožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik sodišču očita, da je napačno presodilo, da pri zbiranju procesnega gradiva ni bil dovolj skrben. Tožnik je sodišču predložil vse dokaze, za katere je vedel, da jih ima. Za bančni izpisek ni vedel, da ga ima, niti da ga potrebuje. Prepričan je bil, da je s predložitvijo dokazov o prodaji stanovanja v ... v celoti zadostil dokaznemu bremenu glede trditve, da je razpolagal z zadostnimi sredstvi za posojilo toženki. Ne odvetnik ne sodišče v okviru materialno procesnega vodstva tožnika nista opozorila, da ponujeni dokazi ne zadoščajo. Za stališče sodišča, da je njegova trditev o prejemu denarja od prodaje stanovanja v ... neizkazana, je tožnik izvedel šele ob prejemu sodbe (sodba presenečenja). Z zahtevo po skrajni skrbnosti bi bile določbe o obnovi postopka zaradi novih dokazov le črka na papirju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predlogu za obnovo postopka se je tožnik skliceval na 10. točko 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Zaradi novih dokazov je postopek mogoče obnoviti samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Okoliščina, da je kakšen dokaz za stranko nov, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz tega razloga sama po sebi ne zadostuje. Na predlagatelju je breme dokazovanja, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem postopka. Predlagatelj mora izkazati, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.² Presoja, ali je predlagatelj ravnal skladno s pravnim standardom procesne skrbnosti, je odvisna od okoliščin konkretnega primera.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za obnovo postopka zavrže, ker je delno nedovoljen (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP), temelji na presoji, da bi lahko tožnik ob ustrezni procesni skrbnosti bančni izpisek z dne 30. 6. 2007 (priloga A 27), predložil že v rednem postopku. Presoja ima podlago v ugotovitvah, da je tožnik bančni izpisek našel med selitvijo, v svoji dokumentaciji, in da bi takšen izpisek lahko pridobil tudi v banki, in sicer, glede na čas hrambe bančne dokumentacije (10 let), ob vložitvi tožbe (15. 6. 2015), pa vse do 30. 6. 2017. Tožnik trdi, da za obstoj omenjenega bančnega izpiska ni vedel, kar pa pri presoji procesne skrbnosti ni odločilnega pomena. Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza (priloga A 27) brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

6. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje prepričanje v rednem postopku, da bo na podlagi predloženih dokazov sprejeta zanj ugodna odločitev. Tožnikova napačna ocena, da bodo predloženi dokazi zadoščali za njegov uspeh v postopku, ni obnovitveni razlog, oziroma podlaga za obnovo postopka.³ Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je v rokah strank (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP), v domeno sodišča pa sodi najprej presoja, katera dejstva so odločilna, oziroma kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev (213. člen ZPP), nato pa še izdelava dokazne ocene, katera dejstva štejejo za dokazana (8. člen ZPP). Materialno procesno vodstvo, ki je izraz pravice stranke do izjave v postopku, se sicer nanaša tudi na dokazni postopek (prim. 285. člen ZPP)⁴, vendar dolžnost sodišča ne seže tako daleč kot si to predstavlja tožnik. Sodišče stranki ni dolžno razkriti, katero odločilno dejstvo šteje za (ne)dokazano, oziroma jo spodbujati k podajanju dokaznih predlogov, ki bi lahko vplivali na to dokazno oceno (oziroma jo spremenili). Takšno (pristransko, oziroma v korist ene stranke) ravnanje, bi presegalo dopustno mejo materialno procesnega vodstva ter porušilo ravnovesje med procesnimi subjekti. Vprašanje, ali bi moral odvetnik tožnika opozoriti na možnost, da na podlagi ponujenega dokaznega gradiva v pravdi ne bo uspel, je lahko relevantno le v razmerju med stranko in njenim odvetnikom.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izdana sodba sodišča prve stopnje za tožnika predstavljala sodbo presenečenja. Sodba, v kateri sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja (in je nad njo presenečena), nima značilnosti sodbe presenečenja, ki bi pomenila kršitev strankine pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).⁵

8. Odločitev, da se predlog za obnovo postopka zavrže, ker je delno prepozen (prvi odstavek 398. člena v zvezi s 396. členom ZPP), temelji na ugotovitvah, ki jih tožnik v pritožbi ne izpodbija, in sicer, da je tožnik potrdilo o plačilu najemnine 3.600 EUR (prilogi A 21, A 28), za katerega je trdil, da ga je našel 10. 12. 2018, v spisi predložil že 13. 12. 2018, in da je 30 - dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki je začel teči s pravnomočnostjo odločbe (12. 12. 2018), potekel že nekaj mesecev pred vložitvijo predloga (29. 4. 2019). Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu, opravljenem v okviru pritožbenih razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), izpostavlja, da se v primeru, če bi rok iz prvega odstavka 396. člena ZPP⁶ začel teči preden bi odločba postala pravnomočna, 30 - dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka šteje od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, ne od pravnomočnosti odločbe (drugi odstavek 396. člena ZPP). Iz vročilnice, pripete k listovni številki 159 v spisu, je razvidno, da je bila sodba pritožbenega sodišča tožniku vročena 3. 1. 2019, kar pomeni, da nepravilna uporaba drugega odstavka 396. člena ZPP ni vplivala na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da je zakonski rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel že nekaj mesecev pred vložitvijo predloga.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. VSRS II Ips 159/2017.
² Prim. VSL I Cp 2657/2016.
³ Odprto razpravljanje o dejanskih vidik spora pomeni, da mora sodišče s svojimi vprašanji spodbuditi stranke, da navedejo vsa odločilna dejstva, ter dati pobudo, da ponudijo ustrezne dokazne predloge. Gl. N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 593.
⁴ Smisel prepovedi sodbe presenečenja je le v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena - bodisi kot dejstva, ki utemeljujejo zahtevek ali kot dejstva, s katerimi stranka utemeljuje svoje ugovore. Prim. VSRS II Ips 75/2016.
⁵ Skladno s 6. točko prvega odstavka 396. člena ZPP se v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP predlog za obnovo postopka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.

Datum zadnje spremembe:

31.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1624/2021
• VSL Sklep II Cp 549/2019
• VSRS Sklep II DoR 168/2017