VSL Sklep II Cp 1325/2019

Jedro

Če predlagatelj nepravdnega postopka umakne predlog, se za odločitev o stroških postopka uporabi 158. člen ZPP. Izvenpravdno ravnanje nasprotnega udeleženca, ki niti smiselno ne pomeni izpolnitve zahtevka, na odločitev o stroških ne vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagateljici, da nasprotni udeleženki povrne stroške nepravdnega postopka v znesku 967,08 EUR s pripadki. Tako je odločilo, ker je predlagateljica umaknila predlog za delitev solastne stvari.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da sta bila z nasprotnim udeležencem solastnika poslovnega prostora. Dne 7. 2. 2019 jo je odvetnik obvestil, da je nasprotni udeleženec prodal svoj delež poslovnega prostora tretji osebi, nakar je ugotovila, da je solastniški delež kupil J. K., ki ji je zadevo prikril in kršil njeno predkupno pravico. Ni mogla vedeti, da nasprotna udeleženka ni več solastnica. J. K. je priznal krivdo in ji 10. 2. 2019 povrnil njene stroške, zato je 11. 2. 2019 umaknila zahtevek.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec, ki predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka pravilno uporabilo materialno pravo. Ker v času odločanja veljavni Zakon o nepravdnem postopku¹ ni imel posebnih določb o stroških postopka pri umiku predloga, se smiselno (37. člen ZNP) uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku.² Osnovno pravilo ZPP je, da kadar stranka umakne tožbeni zahtevek, mora nasprotni stranki povrniti stroške, saj se šteje, da v postopku ni uspela, ker ni dosegla zahtevanega pravnega varstva (158. člen ZPP). Edina izjema je, če stranka umakne tožbo zato, ker je nasprotna stranka tožbeni zahtevek izpolnila. Četudi se določbe ZPP v nepravdnem postopku uporabljajo le subsidiarno, pa je povsem na mestu uporaba določb 158. člena ZPP v primeru, ko predlagatelj umakne svoj predlog. Pri tem niso pomembni razlogi, ki jih navaja pritožba (da naj bi bila predlagateljica prisiljena umakniti predlog, ker je šele naknadno ugotovila, da nasprotni udeleženec ni več solastnik); glede na stanje stvari s predlogom za delitev solastne stvari, vloženim zoper (tega) nasprotnega udeleženca, predlagateljica v nobenem primeru ne bi mogla uspeti. Če jo je nasprotni udeleženec v izvensodnih razmerjih kakorkoli zavajal, to ni okoliščina, ki bi vplivala na odločanje sodišča o stroških postopka, saj je pri tem sodišče vezano zgolj na določbe ZPP o povrnitvi stroškov pri umiku tožbe (smiselno: predloga v nepravdnem postopku). Okoliščine, da naj bi ji J. K. (ki sploh ni stranka tega postopka) »priznal krivdo« in ji povrnil njene stroške, predlagateljica ni navedla v postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških (kar bi glede na časovno sosledje dogodkov lahko storila), zato gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Ker je tako pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

7. Odgovor na pritožbo v nepravdnem postopku ni izrecno predviden (niti ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve), zato mora nasprotni udeleženec sam nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------
¹ Uradni list SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 2580/2017
• VSL Sklep II Cp 2339/2017
• VSL Sklep I Cp 704/2018