<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1551/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1551.2019
Evidenčna številka:VSL00028908
Datum odločbe:06.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Suzana Ivanič Lovrin (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pravdni stroški po uspehu - pravdni stroški stranskega intervenienta - uspeh pravdnih strank - pobotanje pravdnih stroškov

Jedro

Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba, stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških v IV. točki izreka sodbe spremeni tako, da se znesek 563,47 EUR nadomesti z zneskom 1.589,86 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna stranski intervenientki povrniti 123,60 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki (v nadaljevanju: toženki) naložilo, da je dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožniku) plačati znesek 6.635,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dveh ločenih zneskov od različnih datumov (I. točka izreka), v presežku zavrnilo tožnikov zahtevek (za znesek 22.037,78 EUR z obrestmi), toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 625,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), ter tožniku naložilo, da je dolžan stranski intervenientki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 563,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Stranska intervenientka na strani toženke je zoper sklep o stroških (v IV. točki izreka izpodbijane sodbe) vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo obveznost povračila pravdnih stroškov intervenientu. Sodišče prve stopnje je namreč nezakonito izvedlo pobot njenih (glede na uspeh sicer pravilno odmerjenih) pravdnih stroškov (v znesku 1.589,86 EUR) s pravdnimi stroški tožnika (v znesku 1.026,39 EUR). Izpostavlja, da glede na določila prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP intervenient v nobenem primeru ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov, to pa pomeni, da ni podlage za pobot stroškov intervenienta s stroški stranke, ki se ji v pravdi ni pridružil. Poudarja, da je takšno stališče logično (saj ni mogoče dvakrat pobotati istih stroškov) in potrjeno tudi v enotni sodni praksi, na katero se sklicuje. V konkretnem primeru to pomeni, da zneska 1.026,39 EUR, do povračila katerega je glede na uspeh upravičen tožnik, ni mogoče upoštevati tako v razmerju do toženke kot tudi v razmerju do njene intervenientke. Plačnik stroškov stranke in njenega intervenienta je le nasprotna stranka. Glede na navedeno kršitev materialnopravnih določil ZPP meni, da je prikrajšana za povračilo zneska 1.026,39 EUR, ki predstavlja razliko med odmerjenimi ji (1.589,86 EUR) in po pobotu prisojenimi stroški (563,47 EUR). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo v IV. točki izreka spremeni tako, da znesek 563,47 EUR nadomesti z zneskom 1.589,86 EUR, tožniku pa naloži v plačilo tudi njene pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Ker se stranska intervenientka pritožuje le zoper stroškovno odločitev v IV. točki odločbe, je pritožbeno sodišče štelo, da se pritožuje le zoper sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP).2

5. Stranska intervenientka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ko je po ugotovitvi uspeha strank v pravdi (19. točka obrazložitve sodbe) ter odmeri pravdnih stroškov tožnika in stranske intervenientke (20. in 25. točka obrazložitve) izvedlo pobot njunih sorazmerno uspehu priznanih stroškov (27. točka obrazložitve). Skladno z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso, na katero opozarja pritožba,3 stranski intervenient načeloma (razen v primeru krivdne povzročitve stroškov po 156. členu ZPP) ne more biti zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. To pomeni, da ni podlage za pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški nasprotne stranke (to je tiste, ki se ji stranski intervenient v pravdi ni pridružil), temveč je mogoč le pobot med stroški obeh pravdnih strank. V nasprotnem primeru bi bili isti stroški, ki so bili priznani nasprotni stranki, pobotani dvakrat in bi se obveznost nasprotne stranke neutemeljeno dvakrat znižala. Zneska 1.026,39 EUR, do povračila katerega je glede na uspeh upravičen tožnik, zato ni mogoče upoštevati tako v razmerju do toženke kot tudi v razmerju do njene stranske intervenientke.

6. Ker je sodišče prve stopnje glede na navedeno pri odločitvi o stroških stranske intervenientke deloma zmotno uporabilo materialno pravo, je zmotno zaključilo, da je stranska intervenientka upravičena le do povračila 563,47 EUR in ne do 1.589,86 EUR pravdnih stroškov. Stranski intervenientki bi moralo priznati še razliko v znesku 1.026,39 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi stranske intervenientke ugodilo in stroškovno odločitev v IV. točki izreka sodbe ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 3. točko 365. člena ZPP).4

7. Stranska intervenientka je s pritožbo uspela v celoti, zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT5) je upravičena do naslednjih priglašenih pravdnih stroškov: do nagrade za postopek v znesku 50,00 EUR (tar. št. 3220 ZOdvT - saj je izpodbijala le odločitev o stroških postopka), do pavšalnih materialnih stroškov v višini 10,00 EUR (tar. št. 6002 - kajti 20 % od priznane nagrade znaša manj kot 20,00 EUR), do 22 % DDV na skupni znesek priznane nagrade in stroškov (13,20 EUR) ter do plačane sodne takse za pritožbo v znesku 50,40 EUR, kar vse skupaj znaša 123,60 EUR stroškov pritožbenega postopka. Priznane stroške je tožnik dolžan stranski intervenientki plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa.

-------------------------------
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
2 Glej N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 65.
3 Primerjaj VSL sodbo in sklep I Cp 1527/2016 z dne 28. 9. 2016, VSL sodbo in sklep I Cpg 1848/2014 z dne 20. 5. 2015, VDSS sklep Pdp 914/2016 z dne 12. 1. 2017, VS RS sodbo II Ips 298/2015 z dne 31. 3. 2016 in VSC sodbo 417/2018 z dne 13. 12. 2018.
4 Stranska intervenientka višine priznanih ji stroškov postopka v pritožbi ni izpodbijala iz drugega razloga kot zaradi opravljenega pobota njenih stroškov s tožnikovimi. Odmeri svojih stroškov in ugotovljenemu uspehu strank v pravdi ni oporekala.
5 Zakon o odvetniški tarifi, Ur. l. RS, št. 67/08


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MTQ1