<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1364/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1364.2019
Evidenčna številka:VSL00028130
Datum odločbe:23.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:nepopolna tožba - zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - konkreten in jasen pozivni sklep - odprava pomanjkljivosti - dopolnitev tožbe - identifikacija zahtevka

Jedro

Tožbo je mogoče obravnavati šele takrat, ko tožnik navede toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je tožeča stranka tudi po pozivu ni dopolnila.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Meni, da za izrek sklepa ni pravne podlage, razlogi pa so nerealni. Povzema vsebino sklepa z 29. 11. 2018, s katerim je bila pozvana k popravi tožbe. Tožbo je dopolnila v dobri veri, da je sklep jasen in nedvoumen, zato je dopolnila tožbo z verodostojnimi listinami, ki dokazujejo temelj posla. Pojasnjuje, da je sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožbo sicer dopolnila s prilogami (posojilnima pogodbama in potrdiloma o izvedenih plačilih), kljub temu pa ne more identificirati zahtevka. Nerazumljivo je, da sodišče želi pojasnilo, za katere stvari ali storitve je bila izdana verodostojna listina, na katero se tožeča stranka sklicuje v izvršbi, v naslednjem stavku pa ugotavlja, da gre za posojilni pogodbi.

V nadaljevanju tožeča stranka poda tožbene trditve. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izdani sklep o izvršbi je bil 4. 10. 2018 razveljavljen, saj je dolžnik zoper njega vložil obrazložen ugovor. V skladu z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. V skladu s 180. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa mora tožba obsegati: 1. določen zahtevek, 2. dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, 3. dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in 4. druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP).

6. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine tega (razumljivo) ni vseboval, zato je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu s 1. odstavkom 108. člena ZPP s sklepom V P 1548/2018-9 z 29. novembra 2018 pravilno pozvalo, naj tožbo v 15 dneh popravi. Sodišče je tožečo stranko v sklepu tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnala v skladu z zahtevo sodišča (6. odstavek 108. člena ZPP). Sklep je vseboval jasno opredelitev pomanjkljivosti1 in tudi povsem jasno napotilo, kako naj tožeča stranka pomanjkljivosti odpravi, saj je bilo v njem navedeno, da mora v zvezi z denarnim zahtevkom, ki izhaja iz predloga za izvršbo, navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek (tako glede vrste obveznosti kot glede njene višine), za ugotavljanje dejstev pa predlagati (in glede na vrsto dokaza predložiti) ustrezne dokaze.2

7. Tožeča stranka je tožbo dopolnila le delno - predložila je dokaze. Tožbenih navedb pa tudi v dopolnitvi tožbe ni. Ocena sodišča prve stopnje, da je ostala tožba tudi po dopolnitvi nepopolna, je tako povsem pravilna. Tožbe, ki, kot obravnavana, ne vsebuje prav nobene tožbene navedbe, sodišče ne more obravnavati. Tožbo je namreč mogoče obravnavati šele takrat, ko tožnik navede toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. V tožbi mora biti naveden historični dogodek (ali več dogodkov), iz katerega (katerih) stranka izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo.3 Vsaj splošne navedbe stranke morajo biti razvidne iz tožbe, stranka se lahko sklicuje na priloge (dokazne listine) le v dokaz teh navedb ali v smislu natančnejšega substanciranja.4

8. Ker tožba, v kateri ni nobene navedbe, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek, in so ji le priloženi dokazi, ni popolna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP). Dopolnitev tožbe z navedbami v pritožbenem postopku je prepozna.

9. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 V 3. odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa je pojasnjeno, da tožeča stranka še ni podala trditev, za katere stvari ali storitve je bila toženi stranki izdana verodostojna listina, na katero se sklicuje tožeča stranka.
2 To izhaja tako iz I. točke izreka kot iz 3. odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
3 Prim. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 130.
4 Delo, navedeno v 3. opombi, stran 132.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 62, 62/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MTMz