<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1474/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1474.2019
Evidenčna številka:VSL00028861
Datum odločbe:13.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - upravičen interes

Jedro

SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (pri čemer mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je solastne nepremičnine razdelilo tako, da je predlagateljema1 dodelilo parc. 804/3, 805/2, 811, 812/1, 665, 669/6, 670/1, 676 in 680, nasprotnemu udeležencu pa parc. 666/1, 681, 682/3, 683, 798/8, 804/4, 812/2, 812/3, 682/4, 667/1, 667/2, 677/1, 668, 669/2, 677/2, 678/1 in 679, vse k. o. ... Gozdno parcelo št. 682/2, k. o. ..., je razdelilo tako, da predlagatelja postaneta lastnika dela gozdne parcele v velikosti 29.812 m2, ki v naravi predstavlja spravilno polje 2, vključno z gozdno cesto, ki razmejuje spravilni polji, s pripadajočim polmetrskim pasom, ki že posega v spravilno polje 1, ki ga sicer prejme nasprotni udeleženec (tj. preostanek parcele v velikosti 30.393 m2); hkrati je v korist vsakokratnega lastnika novo nastale parcele (spravilno polne 1) ustanovilo služnost v breme drugo novo nastale parcele (spravilno polje 2) ter sklenilo, da je udeleženec dolžan vzdrževati celotno traso gozdne ceste oziroma kriti 29,63 % stroškov vzdrževanja ceste do najbližje javne poti. Odločilo je še o stroških parcelacije in stroških tega postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je med postopkom nasprotoval delitvi. Sodišče njegovih predlogov ni upoštevalo, čeprav je predlagal delitev v naravi, ki bi bila edina smiselna. Sledilo je navedbam predlagateljev in posledično izvedenskim mnenjem. Delitev iz prve alineje IV. točke sklepa nasprotuje dosedanjim lastniškim razmerjem in vlaganjem. Delitev parcele 682/2 ni pravilna, saj je sodišče neutemeljeno poseglo v zemljišče, ki mu pripada, sploh ker je celotno gozdno cesto in še pol metrski pas dodelilo predlagateljema. Nelogično je, da mora vzdrževati celotno traso gozdne poti, če sploh ni njen lastnik. Predlagatelja nikdar nista skrbela zanjo, zato bo moral tudi v bodoče za vse skrbeti sam. Sodišče ni upoštevalo, da je v parcele ogromno vlagal. Sodišče ni upoštevalo vrednosti, ki jo je vložil v ohranjanje vrednosti, temveč je nepremičnine razdelilo po ključu odstotkov, kar ni prav, in je na to opozarjal že med postopkom. Podrobneje navaja, kaj oziroma koliko je vložil v ohranitev oziroma povečanje vrednosti nepremičnin, česar vsega izvedenec ni upošteval. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelja v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavlja določba 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve odločiti sodišče. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirane materialnopravne določbe, ko je, ob odsotnosti sporazuma med udeleženci glede načina razdelitve, opravilo fizično delitev solastnih stvari glede na upravičen interes, ki so ga udeleženci izkazali. Na tem mestu pritožbeno sodišče poudarja, da si mora sodišče v postopku za delitev nepremičnin v solasti pri sodni delitvi prizadevati, da se čim bolj približa volji lastnikov2 in šele če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na vse okoliščine primera.3 Za delitev stvari v solastnini velja, da so udeleženci najbolje varovani, kadar vsi dobijo dele stvari v naravi, in sicer v sorazmerju s solastninskimi deleži. Zato SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (pri čemer mora upoštevati, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev.)4

6. Pritožbeni očitek, da je nasprotni udeleženec izrecno nasprotoval razdružitvi solastnine, je ob zgoraj povedanem pravno neodločilen. Predlagatelja imata namreč zakonsko pravico, da zahtevata razdelitev. Da bi to uveljavljala v neprimernem času, pritožnik niti ne trdi. Tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje sledilo le predlogom predlagateljev, ne pa tudi njegovemu/njegovim, sam po sebi še nič ne pomeni. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje skrbno izpeljalo dokazni postopek, v katerem je angažiralo dva izvedenca (gradbene in gozdarske stroke), pravilno in popolno je ugotovilo vsa dejstva ter nanje pravilno uporabila materialno pravo. Ob tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve postopka.

7. Logično je, da sodišče prve stopnje parcel ni razdelilo v celoti tako, da bi lastništvo ustrezalo dosedanji rabi. To je bilo nemogoče, če pa je nasprotni udeleženec, ki je bil po neizpodbijani ugotovitvi solastnik v višini 29,63 %, nepremičnine uporabljal v del(ež)u, ki ta odstotek presega. Pri tem višje sodišče pripominja, da pritožnik konkretizirano ne navede, da bi za katero od parcel, navedenih v prvi alineji IV. točke izreka, ki odslej v lasti predlagateljev, izkazoval večji upravičen interes od predlagateljev; s pavšalno navedbo, da je razdelitev nerazumljiva, zato ne more uspeti.

8. Delitev gozdne parcele, na katero se nanaša bistveni del pritožbe, je po oceni višjega sodišča opravljena korektno in v skladu z materialnim pravim. Pritožbena zahteva, da bi v lasti nasprotnega udeleženca ostala gozdna pol in polmetrski pas ob njej, je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje nemogoče, saj potem predlagatelja ne bi dobila v naravi deleža, ki bi ustrezal višini njunega solastniškega deleža. Gozdno pol in polmetrski pas bi pritožnik lahko dobil le, če bi za ta del predlagatelja izplačal, vendar je tak način delitve subsidiaren; solastna stvar se namreč, če je le mogoče, razdeli v naravi. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje prvostopenjskemu, da je boljša možnost, da gozdno po in polmetrski pas ob njej v last dobita predlagatelja, nasprotni udeleženec pa jo bo še naprej lahko uporabljal kot doslej, saj je prvostopenjsko sodišče sočasno ustanovilo služnost v korist njegove (novonastale) parcele.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, da stroške vzdrževanja delno krijeta predlagatelja (v višini 70,37 % stroškov) je pritožniku v korist, saj je zakonsko izhodišče, da stroške vzdrževanja služnosti krije služnostni upravičenec (drugi odstavek 219. člena SPZ).5 Izpodbijana odločitev pritožniku v tem delu nudi pravni naslov za povrnitev bodočih stroškov, ki jih bo imel v vzdrževanjem gozdne ceste.

10. Višje sodišče je pritožniku že pojasnilo ob odločanju o pritožbi proti sklepu o prekinitvi postopka6, da se nepremičnine delijo po stanju na dan delitve. Dosedanje vzdrževanje nepremičnin in morebitna neupravičena obogatitev enega solastnika ni predmet tega postopka in tudi ni kriterij, ki bi ga bilo sodišče dolžno upoštevati, zato se višje sodišče do preostalih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Vse pritožbene navedbe so torej neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

12. Odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve (nepotreben strošek), zato predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in v zvezi z 37. členom ZNP).

-------------------------------
1 Predlagatelja sta na 4. strani predloga izrecno predlagala, naj se solastnina razdeli na dva dela, in sicer naj zaradi družinske povezave njun delež sodišče obravnava skupaj. Temu nasprotni udeleženec ni nasprotoval.
2 Predlagatelja v odgovoru na tožbo pravilno opozarjata, katere parcele, ki jih je med postopkom zahteval zase, je dobil nasprotni udeleženec. Zato enostavno ni res, da je sodišče njegove predloge oziroma interese povsem prezrlo.
3 Glej Juhart, M., ibidem, str. 356.
4 Glej Juhart, M., ibidem, str. 358.
5 Primerjaj tudi sklep VSL I Cp 2750/2013 s 16. 4. 2014.
6 Glej sklep VSL I Cp 2150/2017 s 13. 12. 2017, red. št. 157 v spisu.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 69, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MTA5