<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1165/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1165.2019
Evidenčna številka:VSL00028174
Datum odločbe:04.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:ENERGETIKA - STVARNO PRAVO
Institut:motenje posesti - zadnje mirno posestno stanje - odklop električne energije - priklop na javno električno omrežje - odklonitev soglasja - motilno dejanje - protipravno ravnanje - neposredna in posredna posest

Jedro

Zadnje mirno posestno stanje ni vsebovalo prisotnosti električne energije in ga zato toženka ni mogla (samovoljno) spremeniti z odklonitvijo soglasja za priklop na električno omrežje. Poleg tega lastnikova odklonitev soglasja za priklop na električno omrežje ne more predstavljati protipravnega ravnanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Prva in druga tožeča stranka sta dolžni toženi stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1) zavrnilo zahtevek, po katerem se toženki prepoveduje motiti posest tožečih strank v poslovnih prostorih na naslovu ..., ki v naravi predstavljajo poslovni prostor v pritličju, medetaži in kleti v skupni izmeri 252,48 m2, idealni delež do 123/1000 nepremičnine z ID znakom 0000-2201/0-0, parc. št. 2201/0-0, k.o. 0000 – ..., in sicer tako, da se posestnikoma onemogoča vzpostavljati povezavo navedenih poslovnih prostorov na električno omrežje in omrežje telekomunikacij (III. točka izreka), (2) zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in (3) ustavilo postopek po tožbi tretje tožnice zoper toženko (I. točka izreka).

2. Prvi in drugi tožnik v pritožbi zoper III. točko izreka navedenega sklepa uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V sklepu nista pravilno ugotovljena zadnje posestno stanje in motilno ravnanje. Toženka se je poleg tega v upravnem postopku za izdajo dovoljenja za priklop na električno omrežje sklicevala na (pričakovano) lastninsko pravico, ne pa na svojo posest. Z odklonitvijo soglasja za priklop elektrike je motila posest tožnikov na poslovnih prostorih.

Napačno je stališče, da pritožnika v času vložitve tožbe nista bila posredna posestnika prostorov in da zaradi tega ni prišlo do motenja. Zmotna je ugotovitev, da bi moral drugi tožnik o zamenjavi naslova obvestiti podjetje za dobavo električne energije A. d.d., saj je slednje račune samoiniciativno pošiljalo na drug naslov, zaradi njihovega neplačila pa je pozneje prišlo do odklopa električne energije.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (1. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ), ne glede na obstoj pravice in dobrovernost posestnika. Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugodi le, če ugotovi, (a) da je bil tožnik pred motenjem posestnik sporne stvari, (b) da je bila posest res motena, (c) da je bil toženec tisti, ki je posest motil in (d) da je bilo motenje samovoljno ter protipravno.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno,

- da je bila najemna pogodba med tretjo tožnico kot neposredno posestnico in najemodajalcem razvezana konec novembra 2016 in da zato ob vložitvi tožbe 23. 12. 2016 prvi in drugi tožnik nista bila več posredna posestnika;

- da posest ni bila motena, ker sta tožnika že sama navedla, da električne energije v poslovnih prostorih ni bilo od leta 2012, ko je bila ta odklopljena zaradi neplačevanja računov;

- da zadnje mirno posestno stanje ni vsebovalo prisotnosti električne energije in ga zato toženka ni mogla (samovoljno) spremeniti z odklonitvijo soglasja za priklop na električno omrežje;

- da lastnikova odklonitev soglasja za priklop na električno omrežje ne more predstavljati protipravnega ravnanja, ker lastniku to možnost izrecno daje 276. člen Energetskega zakona (EZ-1).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je neposredna posest tretje tožnice prenehala najpozneje novembra 2016, ko je bila (sporazumno) prekinjena najemna pogodba glede poslovnih prostorov. Ob vložitvi tožbe zaradi motenja posesti mesec dni kasneje torej neposredni posestnik ni bil več aktivno legitimiran za njeno vložitev. Izguba neposredne posesti pa pomeni tudi izgubo posredne posesti.1 Nadaljevanja najemnega razmerja po tem datumu pritožnika nista niti zatrjevala in še manj dokazala.

8. Da v zadevnem primeru ni prišlo do motenja posesti, izhaja tudi iz okoliščin zadnjega posestnega stanja, ki so ga potrdile tako stranke kot priče; zadnje mirno posestno stanje je bilo namreč brez elektrike oz. odjemnega mesta zanjo v spornih poslovnih prostorih. Preden je tretja tožnica podala vlogo za ponovno priključitev na električno omrežje, so bili tako prostori brez električnega dostopa več kot tri leta. Pritožbena trditev o napačni ugotovitvi zadnjega mirnega posestnega stanja se zato izkaže kot neutemeljena.

9. Neutemeljeno je pritožbeno pozivanje k razlikovanju med pojmoma pravice in posesti. V postopku zaradi motenja posesti je zagotovljeno varstvo zadnje mirne posesti. V upravnem postopku za izdajo dovoljenja za priklop na električno omrežje pa je pomembna lastninska pravica tistega, ki poda ali odreče soglasje za to. Gre za dva različna postopka, kar pritožniki spregledajo, ko pravijo, da se je toženka v postopku pred A. d.d. sklicevala na lastninsko pravico in ne posest. V konkretnem primeru toženki opiranje (zgolj) na posest ne bi omogočalo zavrnitve soglasja, medtem ko pri sporu, ali je šlo za motenje posesti, kakršen je ta, pravica ne igra prav nobene vloge. Ključna pri slednjem je posest, kar je sodišče prve stopnje upoštevalo.

10. Do drugačne odločitve ne more privesti niti morebitna ugotovitev, da je toženka z odklonitvijo soglasja za priključitev na električno omrežje ravnala nedopustno. Posledic morebitne nedopustne odklonitve soglasja ni mogoče odpraviti z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Te trditve kvečjemu potrjujejo ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da tožnika nista imela v posesti prostorov, v katerih bi bil možen priklop na električno energijo. Odločitev, da odklonitev toženkinega soglasja za priklop na električno energijo predstavlja motilno ravnanje in da je toženka dolžna podati soglasje, bi vzpostavila stanje, drugačno od tistega, ki sta ga uživala tožnika pred vložitvijo tožbe, to pa ni namen 33. člena SPZ.

11. Ker že navedene ugotovitve zadostujejo za zavrnitev zahtevka, odgovor na ostale pritožbene navedbe ni potreben.

12. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

13. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, nista upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z njeno vložitvijo, toženka pa je upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z vložitvijo odgovora na pritožbo tožnikov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Gre za strošek sestave odgovora na pritožbo (375 točk) in za pavšalni znesek poštnih in telekomunikacijskih storitev (7,5 točk po členu 12/2 OT),2 oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost, in znašajo skupaj 279,99 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa sledi utrjenemu stališču sodne prakse, oblikovanem na podlagi pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

-------------------------------
1 Glej 30. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ).
2 Upoštevana je vrednost točke, veljavna ob izdaji tega sklepa, tj. 0,60 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 24, 24/1, 24/2, 30, 33, 33/1
Energetski zakon (2014) - EZ-1 - člen 276

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MDQz