VSL Sklep I Cp 1618/2019
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1618.2019 |
| Evidenčna številka: | VSL00028552 |
| Datum odločbe: | 17.09.2019 |
| Senat, sodnik posameznik: | Tadeja Primožič |
| Področje: | SODNE TAKSE |
| Institut: | plačilo sodne takse - nasprotna tožba - oprostitev plačila sodne takse - pravdna stranka - zavezanec za plačilo sodne takse - pomota v označbi dolžnika |
Jedro
A. st. ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na A. st., razveljavi.
II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na A. ml., potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagano taksno oprostitev ter tožniku in A. st. odobrilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v skupni višini 807,00 EUR, ki sta jo dolžna solidarno plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 134,50 EUR.
2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila tožnik in A. st., ki uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarjata, da je nasprotno tožbo vložil samo A. ml., zato A. st. ni taksni zavezanec. Sodišče bi pri odločanju moralo upoštevati samo tožnikove dohodke in njegovo preživninsko obveznost, ne pa tudi dohodkov in premoženja njegovih staršev. Tožnik z njima ne živi v skupnem gospodinjstvu, temveč le na istem naslovu.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Nasprotno tožbo, ki jo sodišče prve stopnje obravnava posebej v tej pravdi, je vložil samo A. ml., ki je obenem predlagal, naj ga sodišče oprosti plačila sodne takse za postopek po nasprotni tožbi. Sodišče prve stopnje je, najbrž pomotoma, kot tožnika po nasprotni tožbi upoštevalo tako A. ml. kot A. st., ki kot toženca nastopata v prvotni pravdi P 34/2017 pri istem sodišču.
5. A. st. po navedenem ni stranka te pravde, zato tudi ni dolžan plačati sodne takse za nasprotno tožbo. Sodišče prve stopnje torej ni imelo nobene podlage za odločanje o njegovi taksni obveznosti. Z odločitvijo o obročnem plačilu sodne takse, s katerim je poleg tožnika solidarno obremenilo A. st., je dejansko prekoračilo tožnikov predlog.
6. Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep glede A. st. razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 357. in 366. členom istega zakona ter tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
7. V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč glede tožnika A. ml. pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje. Svojo odločitev je oprlo tako na podatke, ki jih je sodišču posredoval sam tožnik, kot na podatke, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti (peti odstavek 12. a člena ZST-1).
8. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče smelo upoštevati le tožnikove dohodke in preživninsko obveznost. Sodišče mora namreč skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Na odločitev sodišča o predlagani taksni oprostitvi torej vplivajo tudi gmotne razmere strankinih družinskih članov.
9. Sodišče prve stopnje se je z vpogledom v uradno evidenco lahko zanesljivo prepričalo, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Tožnik je nasprotno, da si z njimi deli le naslov svojega bivališča, začel trditi šele v pritožbi, vendar je ta njegova trditev prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP) in za povrh nedokazana, zato ne more vplivati na odločitev o pritožbi.
10. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, da je pri presoji, ali in v kakšnem času je tožnik sposoben plačati dolgovano sodno takso, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, upoštevalo tudi gmotne razmere, dohodke in premoženje njegovih staršev. Svojo odločitev je ustrezno in prepričljivo obrazložilo, sicer pa pritožba tem dejanskim zaključkom sklepa niti ne oporeka.
11. Izpodbijani sklep je v delu, ki se nanaša na tožnika, pravilen in zakonit. Ker tožnikovi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih kršitev pa ni bilo, je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep glede A. ml. potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 26.12.2019
