VSL Sklep Cst 671/2018

Jedro

Da je obravnavana situacija, ko je po vsebini nov ugovorni razlog upnik uveljavljal šele na naroku 15. 6. 2018 (ta je bil razpisan v zvezi z obravnavo ugovora iz prvotno uveljavljanega razloga) narekovala preložitev naroka in izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, nenazadnje izhaja tudi iz določbe petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, na podlagi katere na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Ta predpostavlja izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, ko se sodišče seznani s ponujenim trditvenim in dokaznim gradivom, da v okviru priprav na narok lahko poskrbi za uspešno izvedbo dokaznega postopka na njem (kot je npr. vabljenje morebiti predlaganih prič na narok).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru upnika P. R. s. p. proti odpustu obveznosti tako, da je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje oziroma sklep spremeni tako, da ugovor upnika R. P. s. p. zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene s stroškovno posledico, upravitelj pa je opozoril na materialnopravne določbe z novelo ZFPPIPP-G spremenjenega 399. člena in posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je 15. 6. 2018 opravilo narok za obravnavo upnikovega odgovora proti odpustu obveznosti, v katerem je upnik navajal, da je zoper dolžnika vložil kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja goljufije na njegov račun, kar naj bi bila po njegovem stališču ovira za odpust obveznosti dolžniku. Na samem naroku 15. 6. 2018 pa je navajal, da se je dolžnik kratek čas pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja na naroku pred Delovnim sodiščem v Mariboru, oddelku v Slovenj Gradcu dne 12. 10. 2017 odpovedal tožbenemu zahtevku zoper delodajalca v znesku 13.048,58 EUR s pp in tožbo umaknil kljub temu, da je višje sodišče sodbo delovnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek, iz odločbe pritožbenega sodišča pa izhaja, da je zahtevek dolžnika po temelju utemeljen in je sporna le še višina. Dolžnik je z odpovedjo zahtevku torej razpolagal s premoženjem, ki bi sicer lahko spadalo v stečajno maso. Gre za po vsebini nov ugovor proti odpustu obveznosti, saj je z njim upnik uveljavljal oviro za odpust obveznosti na podlagi zakonske domneve iz 3. točke četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP.

6. Prvostopenjsko sodišče je prvotno s sklepom St 97/2018 z dne 27. 6. 2018, kljub upnikovemu uveljavljanju novega ugovornega razloga na naroku 15. 6. 2018, obravnavalo in odločalo le o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti iz razloga vložene kazenske ovadbe zoper dolžnika in ga zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato na upnikovo utemeljeno pritožbo s sklepom Cst 461/2018 z dne 3. 10. 2018 navedeni sklep sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek z navodilom, naj obravnava tudi nov upnikov ugovorni razlog proti odpustu obveznosti.

7. V ponovljenem postopku pa je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep, ne da bi glede na okoliščine obravnavanega primera (ko je upnik šele na naroku za obravnavo prvotnega njegovega ugovora podal nov ugovorni razlog) izvedlo postopek po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče ugovor s prilogami in poziv, naj se izreče o ugovoru ter vabilo na (nov) narok vroči tako stečajnemu dolžniku kot tudi upravitelju, če ni vlagatelj ugovora (slednji je za odsotnost z naroka, ki je bil opravljen 15. 6. 2018, vložil opravičilo). Tak postopek je prvostopenjsko sodišče izvedlo le v zvezi s prvotnim ugovornim razlogom, ne pa v zvezi s po vsebini povsem novim ugovornim razlogom. Da je obravnavana situacija, ko je po vsebini nov ugovorni razlog upnik uveljavljal šele na naroku 15. 6. 2018 (ta je bil razpisan v zvezi z obravnavo ugovora iz prvotno uveljavljanega razloga) narekovala preložitev naroka in izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, nenazadnje izhaja tudi iz določbe petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, na podlagi katere na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Ta predpostavlja izvedbo postopka po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, ko se sodišče seznani s ponujenim trditvenim in dokaznim gradivom, da v okviru priprav na narok lahko poskrbi za uspešno izvedbo dokaznega postopka na njem (kot je npr. vabljenje morebiti predlaganih prič na narok). Na naroku 15. 6. 2018 torej sodišče prve stopnje še ni moglo izvajati dokazov obeh strank postopka v zvezi z ugovornim razlogom, podanim šele na tem naroku.

8. Da bi stranka na naroku lahko uveljavljala svoje procesne pravice, zlasti pravico do izjave (22. člen Ustave), mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna, v kakšni procesni situaciji se glede na spremenjeno dejansko (in pravno) podlago ugovora proti odpustu obveznosti nahaja. To pojasnilno dolžnost pa je prvostopenjsko sodišče na naroku 15. 6. 2018 opustilo, saj očitno niti samo navedb upnika na naroku ni obravnavalo kot novo uveljavljanega ugovornega razloga po 3. točki četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Glede na okoliščine obravnavane zadeve je po presoji pritožbenega sodišča v pritožbi pravočasno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker sodišče prve stopnje dolžniku ni omogočilo roka iz drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP za odgovor na novo uveljavljan ugovorni razlog.

9. Hkrati pritožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker se v izpodbijanem sklepu sodišče ni opredelilo do njegovih navedb na naroku o umiku tožbe zaradi groženj delodajalca. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je z umikom tožbe v zadevi Pd 13/2017 dolžnik razpolagal s premoženjem, ki bi sicer spadalo v stečajno maso, kar je že razlog za zavrnitev odpusta obveznosti, saj ima značilnosti nevestnega in nepoštenega ravnanja in gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, zaradi česar v skladu s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen.

10. Pred novelo ZFPPIPP-G je po 399. členu veljala ureditev, da odpust obveznosti ni dovoljen že, če obstaja ena od okoliščin iz 1. do 4. točke navedenega člena in torej tudi, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (del 4. točke 399. člena ZFPPIPP). Z novelo ZFPPIPP-G spremenjeni 399. člen pa je kot zlorabo pravice do odpusta obveznosti v četrtem odstavku določil okoliščine oziroma primere, ki se kot zakonska domneva štejejo za zlorabo pravice odpusta obveznosti. Navedena zakonska domneva pa je izpodbojna, kar pomeni, da dolžnik lahko navaja okoliščine, s katerimi izpodbija zakonsko domnevo o njegovi zlorabi instituta odpusta obveznosti. Presoja sodišča prve stopnje o dolžnikovih razlogih za umik tožbe pa je v celoti izostala. Ne le, da gre v takem primeru za bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 399. člena ZPP, pač pa tudi za bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so izostali razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

11. Navedene bistvene postopkovne kršitve so narekovale ugoditev dolžnikovi pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti postopek po drugem odstavku 405. člena ZFPPIPP, vročiti zapisnik naroka z uveljavljanim novim ugovornim razlogom proti odpustu obveznosti s pozivom, da se izreče o ugovoru dolžniku (ta zaradi procesnih kršitev sodišča z navedbami in dokazi doslej še ni bil prekludiran) in upravitelju, razpisati nov narok za obravnavo ugovora in jima vročiti vabilo nanj. Po presoji pritožbenega sodišča namreč ni brez pomena upraviteljeva izjava o ugovoru proti odpustu obveznosti, saj je praviloma upravitelj seznanjen s pravnimi posli in pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (primerjaj 2. točko šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP) že zaradi njegove dolžne presoje o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Datum zadnje spremembe:

23.12.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 527/2017
• VSL Sklep Cst 545/2018
• VSL sklep Cst 214/2011