VSL Sklep EPVDp 89/2019

Jedro

Tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena. Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo.

Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kočevju predlog zagovornikov storilca A. A. za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (točka I izreka), predlog zagovornikov storilca za odpravo potrdila o pravnomočnosti na sklepih EPVD 14/2018 z dne 21.3.2018 in EPVD 14/2018 z dne 11.10.2018 pa je zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je še o stroških postopka in je storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR (točka III izreka).

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje, potem ko je izvedlo dokazni postopek, v katerem je zaslišalo storilčevo sestro B. B. in pismonošo C. C., štelo, da je storilčeva sestra sklep EPVD 14/2018 z dne 21.3.2018 (sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) in sklep EPVD 14/2018 z dne 11.10.2018 (sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), prevzela kot pooblaščenka za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in da je vročitev obeh sklepov bila veljavno opravljena.

3. Proti sklepu je storilec po zagovorniku vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu storilca za odpravo potrdila o pravnomočnosti na sklepih EPVD 14/2018 z dne 21.3.2018 in EPVD 14/2018 z dne 11.10.2018, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po vsebini pa uveljavlja, da je vročitev sklepov bila opravljena v nasprotju s pravili osebnega vročanja po določbah 87. člena ZUP, saj vročevalec pisanja ni vročil osebno storilcu oziroma v hišnem predalčniku ni pustil obvestila, da lahko pisanje prevzame v 15 dneh, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena. Hkrati uveljavlja tudi, da je vročitev sklepov po pooblaščencu za vročitve bila opravljena v nasprotju z določbo drugega odstavka 89. člena ZUP, ker storilčeva sestra ni podpisala izjave, da jo je storilec pooblastil za vročanje in vročevalec ni na vročilnico napisal njeno osebno ime in številko njenega osebnega dokumenta ter jo skupaj z njeno izjavo vrnil sodišču. Nadalje uveljavlja, da je zaradi napačne vročitve zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje ali je pooblaščenka pravočasno izročila dokumente storilcu, stvar njunega medsebojnega razmerja in zaupanja. Sklep izpodbija tudi iz razloga, da je sodišče z laično primerjavo podpisov zaključilo, da je vsa sodna pisanja za storilca podpisala ista oseba, ki ni storilec in bi za takšne zaključke moralo angažirati izvedenca grafološke stroke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vročevalec sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 14/2018 z dne 21.3.2018 vročil storilčevi sestri dne 22.3.2018, sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 14/2018 z dne 11.10.2018 pa je vročevalec prav tako vročil storilčevi sestri dne 12.10.2018. V obeh primerih storilčeva sestra na vročilnici ni podpisala izjave, da jo je storilec pooblastil za prevzem pisanja in vročevalec ni na vročilnici napisal njenega osebnega imena in številke njenega osebnega dokumenta. Sodišče prve stopnje je zato izvedlo dokazni postopek in je ocenilo, da je storilčeva sestra, ki je povedala, da je priporočene poštne pošiljke sprejemala za vse družinske člane in je tudi potrdila svoj podpis na vročilnicah za oba predmetna sklepa, obe pošiljki prevzela kot pooblaščenka za vročitve skladno z določbo drugega odstavka 89. člena ZUP ter je štelo, da sta obe pošiljki veljavno vročeni.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja nepravilnost vročanja po pravilih osebnega vročanja iz 87. člena ZUP. Predmet presoje sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi namreč ni bilo vprašanje osebnega vročanja po 87. členu ZUP, temveč vprašanje pravilnosti vročanja po pooblaščencu za vročitve iz 89. člena ZUP. Vročanje po pooblaščencu za vročitve je poseben primer vročanja. Kadar stranka o obstoju pooblastila ne obvesti organa, ki vodi postopek (v tem primeru sodišča), lahko vročevalec skladno z drugim odstavkom 89. člena vroča pooblaščencu vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki jo je izdal pristojni državni organ, vročevalec pa na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu. Glede na navedeno je torej ugotoviti, da vročanje po pooblaščencu za vročitve veljavno nadomesti osebno vročanje tudi za dokumente, od katerih vročitve začne teči rok.

7. V konkretnem primeru na vročilnicah ni bilo zabeležene podpisane izjave pooblaščenke z navedbo njenega osebnega imena in njenega osebnega dokumenta, zaradi česar sta vročilnici pomanjkljivi. Vročilnica je namenjena dokazovanju, da je naslovnik dokument prejel, oziroma da mu je bila dana možnost, da ga sprejme. Formalna pravilnost vročilnice ustvarja domnevo, da je bila vročitev pravilno opravljena, vendar ima naslovnik pravico, da dokazuje nasprotno. Če mu uspe dokazati, da vročilnica ne odraža dejanskega stanja, je treba šteti, da vročitev ni bila opravljena, s tem pa tudi, da niso nastopile pravne posledice vročitve. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena (komentar k 97. členu ZUP, stran 331, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, leto 2004). Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo. Pritožbeno sodišče se strinja z dokaznimi zaključki, da je storilčeva sestra oba predmetna sklepa prevzela kot pooblaščenka za vročitve, saj je iz njene izpovedbe nedvomno, da je imela dovoljenje ne samo storilca, temveč vseh družinskih članov, da namesto njih prevzema tudi priporočene pošiljke in je takšen način prejemanja pošiljk bil znan tudi pismonoši, ki je pošiljki izročil storilčevi sestri. Z izvedenim dokaznim postopkom je torej sodišče prve stopnje odpravilo formalno pomanjkljivost vročilnice in je ugotovilo, da je storilčeva sestra pošiljke prevzemala kot pooblaščenka za vročitve, zaradi česar je neutemeljena pritožba, ko se sklicuje, da storilčeva sestra ni bila pooblaščena za prevzem pošiljk, ker na vročilnici ni podpisala izjave pooblaščenke. Podatki spisa pa nenazadnje kažejo tudi, da je storilčeva sestra naknadno na vseh kopijah vročilnic (priloga C7 spisa) podpisala izjavo pooblaščenke za vsa sodna pisanja, ki jih je za storilca prevzela, zaradi česar pritožba neutemeljeno napada zaključke sodišča prve stopnje, da je vsa sodna pisanja za storilca podpisala ista oseba, ki ni storilec, češ da bi za takšne zaključke sodišče moralo angažirati izvedenca grafološke stroke. Tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na izsledke dokaznega postopka ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca grafološke stroke, še zlasti zato, ker je predmet odločanja v izpodbijanem sklepu bil predlog za odpravo potrdila o pravnomočnosti na sklepih EPVD 14/2018 z dne 21.3.2018 in EPVD 14/2018 z dne 11.10.2018, za katera pa je prvostopenjsko sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da ju je prevzela storilčeva sestra, ki je potrdila svoja podpisa na vročilnicah, o čemer pa izpodbijani sklep ima razloge in zato tudi ni podana bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi, da je zaradi napačne vročitve zmoten zaključek sodišča, da je vprašanje ali je pooblaščenka pravočasno izročila dokumente storilcu, stvar njunega medsebojnega razmerja in zaupanja. Kot je že bilo pojasnjeno, je bila napačno oziroma pomanjkljivo izpolnjena le vročilnica, vendar je sodišče prve stopnje z dokaznim postopkom dokazalo, da je kljub temu bila vročitev opravljena. Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.

9. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ko je tudi pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in v škodo storilca ni prekršilo materialnih določb zakona.

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi določil 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Znesek sodne takse je določilo z uporabo tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V izreku določeni znesek bo moral storilec plačati po prejemu tega sklepa in poziva za plačilo ter v roku, ki bo naveden v pozivu, sicer se mu bo sodna taksa prisilno izterjala.

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSM sklep EPVDp 29/2015
• VSK sklep EPVDp 31/2014
• VSC Sklep EPVDp 61/2019