VSL Sklep I Cp 433/2019

Jedro

Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine.

Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) ter pritožnico napotilo na pravdo, da v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa vloži tožbo zoper dedinji M. M. in L. L. zaradi dokazovanja vsebine oporoke in zaradi dokazovanja izločitvenega zahtevka (II. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila dedinja J. J., ki meni, da je izdani sklep v nasprotju z izvedenim zapuščinskim postopkom, zlasti glede izločitvenega zahtevka, ki sta ga dedinji dejansko pripoznali. Pripoznali sta dejstvo, da je pritožnica, to je njuna mati, premoženje, ki je bilo sicer pisano na zapustnika, pridobila s skupnimi sredstvi in je zakonska presumpcija v celoti jasna. To dejstvo ni bilo sporno, zato pritožnica tudi v tej pritožbi od ostalih dedinj, ki bosta morebiti na pritožbo odgovarjali, pričakuje absolutno potrditev tega dejstva, saj bo od tega v mnogočem odvisna njena odločitev, ali bo vlagala tožbo, ki se nanaša na obstoj oporoke, ki jo še pred oporočnima dedinjama postavlja kot izključno lastnico premoženja. Pritožnica dejanj svojih hčera enostavno ne razume. Kar zadeva oporočno razpolaganje, je treba oporoko upoštevati tako kot se glasi, zato je tudi v tem delu po prepričanju pritožnice nepotrebno napotiti stranke na pot pravde, saj iz oporoke jasno izhaja zaporedje prenosov lastninske pravice in sicer najprej na pritožnico, v nadaljevanju pa na dedinji. Zakon o dedovanju substitucije dediča ne pozna in je povsem jasno, da je v oporoki zapustnik zapisal, da ostane vse premoženje v lasti pritožnice do njene smrti.

3. Dedinja L. L. v odgovoru na pritožbo navaja, da sta obe dedinji priznali izločitveni zahtevek in zato je napotitveni sklep napačen in najmanj nepotreben. Priznava zahtevek vdove po izločitvi ½ solastnega deleža na nepremičninah, ki sodijo v zapuščino. Strinja se tudi z izločitvenim zahtevkom vezanim na dodelitev gospodinjskih predmetov in opreme stanovanjske hiše, kar je pojasnila na zapisnik dne 16. 4. 2018. Ne strinja pa se, da je oporoka jasna, saj je med dedinjama sporna razlaga oporoke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med dedinjami nastal spor glede vsebine oporoke (1. točka drugega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju - ZD) in o tem, katero premoženje spada v zapuščino (212. člen ZD). V obeh primerih gre za spor o dejstvih, zato je sodišče prve stopnje pritožnico napotilo na ustrezno pravdo. Štelo je, da je njena pravica manj verjetna.

6. Pritožnica zmotno meni, da sta obe dedinji priznali njen izločitveni zahtevek iz naslova skupnega premoženja, ustvarjenega v zakonski zvezi z zapustnikom, in da to dejstvo med postopkom nikoli ni bilo sporno. Sodedinja L. L. je na naroku dne 16. 3. 2018 res navedla, da priznava zahtevek vdove po izločitvi ½ solastnega deleža na nepremičninah, kjer je do celote vpisan zapustnik, in da se strinja tudi z izločitvenim zahtevkom vezanim na dodelitev gospodinjskih predmetov in opreme stanovanjske hiše, vendar je kasneje priznanje izločitvenega zahtevka začela pogojevati, in sicer, da bo v primeru, če bo za sodediče sporna vsebina oporoke, zanjo postal sporen tudi obseg¹ zapuščine in uveljavitev izločitvenega zahtevka. Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine. Pritožbeni očitek, da je sodišče v tem delu napačno ugotovilo dejansko stanje, ni utemeljen.

7. Pritožnica tudi nima prav, ko trdi, da je vsebina oporoke jasna in da zato napotitev na pravdo ni potrebna. Zapustnik je dne 1. 8. 2015 napravil lastnoročno oporoko, ki določa: „Spodaj podpisani ... lastnik premičnin in nepremičnin na parceli št. 258/19 v k. o. X izjavljam in potrjujem s podpisom, da želim vse to prepustiti po moji smrti svoji hčerki L. L. in drugi hčerki M. M., vsaki do ene polovice (vrednosti) v trajno last z zahtevo, da ostane vse to v lasti moje žene do njene smrti...“. Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna. Ni se namreč mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da iz oporoke jasno izhaja zaporedje prenosov lastninske pravice. Nenazadnje je v postopku pred sodišče prve stopnje celo sama pritožnica trdila², da je „možno šteti, da je želel za svojo soprogo pridržati bodisi lastnino ali servitut, ki ji bo omogočal uporabo stanovanjske hiše do njene smrti.“

8. Pritožbeno sodišče se po povedanem strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da (je ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje) med dedinjami obstaja(l) spor tako glede obsega zapuščine kot glede vsebine oporoke. Izpodbijani sklep je v delu, ki se nanaša na napotitev na pravdo glede obsega zapuščine, razveljavilo (le) zato, ker dedinja L. L. v odgovoru na pritožbo (ponovno) nepogojno priznava zahtevek vdove (pritožnice) za izločitev ½ solastnega deleža na nepremičninah, ki sodijo v zapuščino, in zahtevek za dodelitev gospodinjskih predmetov ter opreme stanovanjske hiše. S tem bo omogočeno sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku zanesljivo ugotovi, v kakšnem obsegu je potrebna napotitev na pravdo.

9. Pritožbeno sodišče je kljub stališču, da obstaja spor tudi glede vsebine oporoke in je napotitev na pravdo potrebna, razveljavilo izpodbijani sklep tudi v tem delu. Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo nobenih razlogov o tem, zakaj šteje pravico pritožnice za manj verjetno, kar onemogoča preizkus pravilnosti odločitve o tem, katero od dedinj je treba napotiti na pravdo glede sporne vsebine oporoke. Sklep je torej v tem delu obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

10. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Dedinja L. L. je zahteval tudi, da se ugotovi, da v zapuščino sodijo tudi denarna sredstva, ki jih ima vdova v gotovini doma, in sicer 10.000,00 EUR.
² List. št. 53.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2783/2016
• VSL sklep I Cp 899/2013
• VSL sklep II Cp 1218/2015