<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 354/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.354.2019
Evidenčna številka:VSL00027247
Datum odločbe:07.08.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Metoda Orehar Ivanc (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTANOVE
Institut:nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - dedovanje - dedič - pravna oseba - ustanova kot oporočni dedič - obstoj pravne osebe - začasni skrbnik - skrbnik - naloge skrbnika - pravno sredstvo - pravica do pritožbe

Jedro

Po določbi prvega odstavka 125. člena ZD je dedič lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba, ki obstaja ob uvedbi dedovanja oziroma ob zapustnikovi smrti. Po analogiji z domnevo o življenju spočetega otroka (drugi odstavek 125. člena ZD) so lahko dediči tudi pravne osebe, ki še niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in že teče postopek za njihovo ustanovitev. Dedič je torej lahko tudi zametek ustanove. Brez pomena bi bila sicer določba ZU, ki dovoljuje zapustniku, da s pravnim poslom za primer smrti, to je oporoko, ustanovi ustanovo. V obravnavni zadevi torej kot dedič nastopa Ustanova A. A. v ustanavljanju, ki jo zastopa (kot zakoniti zastopnik) skrbnik, ki v imenu in na račun dediča (ustanove v ustanavljanju) opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku. Skrbnik torej z ukrepi, ki jih izvaja v postopku, ne zavezuje sebe, temveč premoženje, ki ga upravlja. Deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjega (ustanovo v ustanavljanju), ne pa proti njemu samemu.

Pravico do lastnega pravnega sredstva ima skrbnik le glede odločitev, ki se nanašajo na njegovo vlogo v postopku. Pritožba začasnega skrbnika v obravnavanem primeru je usmerjena v ugotovitev višje vrednosti premoženja ustanove v ustanavljanju, ne pa v odločitev, ki bi se morda nanašala na njegovo vlogo v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom II D 603/2001 z dne 31. 3. 2017 odločilo, da predstavlja nesporno ustanovitveno premoženje Ustanove A. A. 10623 delnic družbe S., d.d., Ljubljana, vpisanih na ime Ustanove A. A. v ustanavljanju na računu št. 0000 pri KDD in 616.358,10 EUR do tedaj nateklih dividend položenih na računu Ustanove A. A. v ustanavljanju pri B., d.d., Ljubljana, št. 30000-0000. S sklepom II D 603/2001 z dne 19. 12. 2017 je omenjeni sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na dividende (odločitev, da predstavlja ustanovitveno premoženje 10623 delnic družbe S., je postala pravnomočna), in odločilo, da nesporno ustanovitveno premoženje omenjene ustanove znaša (poleg omenjenih delnic) 524.325,60 EUR nateklih dividend. Z izpodbijano odločitvijo je sklep z dne 19. 12. 2017 razveljavilo v tej odločitvi in ugotovilo, da nesporno ustanovitveno premoženje Ustanove A. A., s katerim lahko ta po pravnomočnosti sklepa prosto razpolaga, predstavlja znesek 550.358,10 EUR doslej nateklih (in bodočih) dividend, položenih na navedenem računu Ustanove A. A. v ustanavljanju.

2. Proti takšni odločitvi sta skupaj vložila pritožbo S., d.d. Ljubljana in skrbnik dela zapuščine oziroma premoženja Ustanove A. A. v ustanavljanju. Uveljavljata pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep v izpodbijanem delu spremeni ali pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da se na TRR Ustanove A. A. v ustanavljanju nahajajo denarna sredstva v višini 571.370,13 EUR, na skrbniškem računu pri notarju P. P. pa so po izvedbi nakazil ostala še denarna sredstva v višini 4.819,55 EUR, ki predstavljajo natekle obresti v času vezave denarnih sredstev na podlagi sklepov prvostopenjskega sodišča in pripadajo Ustanovi A. A. v ustanavljanju. Sodišče v okviru izpodbijanega sklepa tudi ni odločilo o zahtevku udeleženca S., d.d., ki ga je podal v postopku, da se mu iz sredstev Ustanove A. A. v ustanavljanju povrne znesek v višini 22.164,50 EUR tako, da se skrbniku zapuščine odredi prenakazilo navedenih sredstev. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi ugotovitvi, da znaša nesporno ustanovitveno premoženje Ustanove A. A. v ustanavljanju,1 s katerim lahko po pravnomočnosti sklepa prosto razpolaga, 550.358,10 EUR doslej nateklih dividend, saj je v resnici trenutni obseg denarnih sredstev na TRR ustanove 571.337,74 EUR in še omenjenih dodatnih 4.819,55 EUR nateklih obresti, ki so deponirane pri notarju. Pred samo ugotovitvijo nespornega obsega premoženja pa bi moralo sodišče prve stopnje, kot je bilo navedeno, odrediti nakazilo 22.164,50 EUR na TRR udeleženca S., d.d. Navedeni znesek predstavlja izplačilo dividend dedičem pokojnega za leto 2000, do katerega ustanova ne more biti upravičena glede na čas smrti pokojnika, in ga je S., d.d. že nakazal dedičem L. A., B. A. in C. A. Izpodbijani sklep je tako preuranjen glede na nerazrešena vprašanja o obsegu premoženja Ustanove A. A. v ustanavljanju.

3. Dedinja C. A. je v odgovoru na pritožbo navedla, da je S. svoje obveznosti do dedičev iz leta 2000 izpolnil v letu 2014 in da je tudi ona upravičena do zneska obresti.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pri odločanju o pritožbi je treba osvetliti oziroma razčistiti nekatera temeljna vprašanja, ki se nanašajo na dejanski položaj, iz katerega izvira izpodbijana odločitev.

6. Zapustnik je z oporoko z dne 24. 9. 1998 razpolagal s pretežnim delom svojega premoženja. Med drugim je ustanovil ustanovo z imenom „Ustanova A. A.“ in v oporoki določil akt o njeni ustanovitvi, tako kot to določata 5. in 8. člen Zakona o ustanovah (ZU)2. Navedeni akt o ustanovitvi vsebuje vse bistvene določbe za ustanovitev in delovanje ustanove (6. člen ZU), mdr. tudi navedbo ustanovitvenega premoženja. V 3. členu navedenega akta je navedeno, da ustanovitveno premoženje ustanove predstavljajo vse delnice delniške družbe S. Ljubljana, ki so vpisane na zapustnikovo ime, da je v času sestave oporoke to 10623 navadnih delnic razreda H delniške družbe, kar (v času sestave oporoke) predstavlja približno 18 % vrednosti premoženja delniške družbe. Med drugim je v aktu o ustanovitvi navedel tudi, da je ustanova dolžna v korist volilojemnice Z. A. izpolniti volilo,3 ki ga je določil v oporoki. Hkrati je v oporoki določil tudi skrbnika za čas do izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi in začetku delovanja ustanove,4 in sicer direktorja delniške družbe S.

7. Ustanovitveno premoženje mora biti izrecno opredeljeno oziroma določeno v ustanovitvenem aktu. Naloga organa, pristojnega za ustanove, pa je, da ob izdaji soglasja k ustanovitvi presodi, ali je ustanovitveno premoženje zadostno oziroma ali je primerno za namen, za katerega se ustanova ustanavlja.5 Zapustnik je v obravnavanem primeru jasno določil premoženje, ki ga je namenil za ustanovitev ustanove. To je 10623 delnic S. Ustanovitveno premoženje ustanove, ki je v teoriji opredeljeno kot premoženje v ožjem pomenu, je treba razlikovati od premoženja v širšem pomenu, ki zajema poleg ustanovitvenega premoženja še naknadno pridobljeno ali ustvarjeno premoženje.6 ZU govori o prihodkih ustanove. Gre torej za premoženje, ki je bilo pridobljeno po aktu o ustanovitvi. Če je obvezna sestavina akta o ustanovitvi izrecna opredelitev ustanovitvenega premoženja, to ni moglo vsebovati po aktu o ustanovitvi pridobljenega oziroma ustvarjenega premoženja. Zaradi ločevanja ustanovitvenega premoženja od premoženja ustanove v širšem smislu zakon tudi izrecno določa, da se za ustanovitveno premoženje v okviru splošne evidence vodi ločena evidenca (šesti odstavek 9. člena ZU). Ustanovitveno premoženje torej ni identično s premoženjem ustanove. Slednje se stalno spreminja, ustanovitveno premoženje pa ostaja enako oziroma se lahko poveča v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma pravili ustanove. V obravnavanem primeru in glede na navedeno izdaja soglasja organa, pristojnega za ustanove, po 11. členu ZU torej ni odvisna od višine nateklih dividend.

8. Iz citiranih določb ZU izhaja, da ima organ, pristojen za ustanove, oziroma ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanova ustanovljena, v postopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja ustanov, posebne pristojnosti. V skladu z 10. členom ZU pristojno ministrstvo imenuje skrbnika, ki je poseben organ ustanove, z nalogo, da skrbi za premoženje do izdaje soglasja k ustanovitvenem aktu, torej do pridobitve pravne osebnosti ustanove.7 Skrbnik skrbi za premoženje ustanove od dneva predložitve akta o ustanovitvi organu, pristojnemu za ustanove, do izdaje soglasja ter v primerih, ko še ni imenovana uprava, in opravlja druge naloge po nalogu pristojnega ministra (tretji odstavek 33. člena ZU).

9. Ker v obravnavni zadevi skrbnika ni postavilo pristojno ministrstvo, je sodišče postavilo začasnega skrbnika dela zapuščine, ki bi lahko kot premoženje pripadlo ustanovi (10623 delnic S. in dividende natekle od dneva zapustnikove smrti)8. S sklepom (sklep II D 603/2001 z dne 1. 7. 2013) je opredelilo skrbnikovo naloge, in sicer, da kot zakoniti zastopnik ustanove v ustanavljanju v njenem imenu toži ali je tožen, izterjuje terjatve in izplačuje dolgove ter zastopa njene interese v zapuščinskem postopku vse do izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi.

10. Po določbi prvega odstavka 125. člena Zakona o dedovanju (ZD) je dedič lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba, ki obstaja ob uvedbi dedovanja oziroma ob zapustnikovi smrti. Po analogiji z domnevo o življenju spočetega otroka (drugi odstavek 125. člena ZD) so lahko dediči tudi pravne osebe, ki še niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in že teče postopek za njihovo ustanovitev.9 Dedič je torej lahko tudi zametek ustanove. Brez pomena bi bila sicer določba ZU, ki dovoljuje zapustniku, da s pravnim poslom za primer smrti, to je oporoko, ustanovi ustanovo. V obravnavni zadevi torej kot dedič nastopa Ustanova A. A. v ustanavljanju, ki jo zastopa (kot zakoniti zastopnik) skrbnik, ki v imenu in na račun dediča (ustanove v ustanavljanju) opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku. Skrbnik torej z ukrepi, ki jih izvaja v postopku, ne zavezuje sebe, temveč premoženje, ki ga upravlja. Deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjega (ustanovo v ustanavljanju), ne pa proti njemu samemu.10 Tako je, kot je bilo navedeno, upravičen, da v imenu dediča toži ali je tožen in v njegovem imenu vlaga pravna sredstva. Pravico do lastnega pravnega sredstva ima skrbnik le glede odločitev, ki se nanašajo na njegovo vlogo v postopku.11 Pritožba začasnega skrbnika v obravnavanem primeru je usmerjena v ugotovitev višje vrednosti premoženja ustanove v ustanavljanju, ne pa v odločitev, ki bi se morda nanašala na njegovo vlogo v postopku. Čeprav zoper navedeno odločitev nima lastnega pravnega sredstva, je pritožbo vložil v lastnem imenu ne pa v imenu ustanove v ustanavljanju. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, je nedovoljena, zato je bilo treba pritožbo začasnega skrbnika zavreči (četrti odstavek 343. člena in 352. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

11. Vprašanje dovoljenosti pritožbe pa se postavlja tudi v zvezi s pritožbo družbe S., d.d. Izpodbijana odločitev je povezana z ukrepi za zavarovanje zapuščine, ki jih je sodišče sprejelo s sklepom z dne 29. 11. 2013. Družbi S., d.d. je naložilo, da na začasni račun ustanove v ustanavljanju nakaže skupni znesek vseh dividend od vključno leta 2000 do dneva sklepa v višini 638.522,60 EUR (tč. II/2 izreka sklepa). Hkrati je odločilo, da bo sodišče s posebnim sklepom odločilo o tem, kolikšen znesek nateklih dividend predstavlja nesporni ustanovitveni kapital Ustanove A. A. v ustanavljanju, s katerim bo ta lahko prosto razpolagala in da se skrbniku prepoveduje vsakršno razpolaganje z nateklimi dividendami v znesku 638.522,60 EUR, ne glede na to, pri kom ali na katerem računu se ta znesek nahaja (tč. III izreka sklepa).

12. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče od skupnega zneska nateklih dividend od vključno leta 2000 dalje v višini 638.522,60 EUR odštelo dividende v višini 22.164,50 EUR, ki so pripadle zapustniku še v času njegovega življenja in zato ne morejo biti del premoženja ustanove (ter so že bile predmet dedovanja, kot to izhaja iz delnega sklepa o dedovanju II D 603/2001 z dne 14. 4. 201412), in znesek 66.000,00 EUR, ki se nanaša na volilo dedinji Z. A., ki ji ga mora Ustanova A. A. v ustanavljanju izplačati. Preostali znesek nateklih dividend, ki nesporno predstavlja premoženje ustanove v ustanavljanju, tako znaša 550.358,00 EUR, kar je sodišče ugotovilo v izpodbijanem delu svojega sklepa z dne 16. 10. 2018.

13. Pravilnost te ugotovitve (navedeni znesek predstavlja nesporno premoženje Ustanove A. A. ne pa tudi ustanovitveno premoženje)13 pritožnik ne izpodbija. Tako kot sodišče prve stopnje tudi on zavzema stališče, da v premoženje ustanove v ustanavljanju ne sodi znesek dividend v znesku 22.164,50 EUR, ki so pripadle zapustniku pred smrtjo. Navedeni znesek, ki bi po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča moral biti izplačan navedenim dedičem na podlagi delnega sklepa o dedovanju, dedičem ni plačala ustanova v ustanavljanju, ampak družba S., zato je ta znesek tudi ostal na računu ustanove. Če je tako, ima navedena družba do ustanove v ustanavljanju terjatev v navedenem znesku, ki jo bo izpolnil skrbnik ustanove v ustanavljanju, glede na še veljavni ukrep o zavarovanju zapuščine, po odredbi sodišča.14 Enako velja tudi glede povečanja premoženja ustanove za natekle obresti na depozitnem računu pri notarju. Tudi te so premoženje ustanove v ustanavljanju in bodo (glede na ukrep o zavarovanju zapuščine) po odredbi sodišča nakazane na njen račun.

14. S., d.d. v pritožbi v delu, ki se nanaša nanj, torej ne nasprotuje ugotovitvenemu sklepu prvostopenjskega sodišča, ki v obsegu premoženja ustanove v ustanavljanju ni upoštevalo omenjenega zneska 22.164,50, ki naj bi mu pripadel. Izpodbijana odločitev ne vpliva na uresničevanje pritožnikovih pravic in se z njo njegov pravni položaj tudi ni v ničemer poslabšal v primerjavi s tistim pred izpodbijano odločitvijo. Za takšno pritožbo zato nima pravnega interesa. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik zanjo nima pravnega interesa in jo je treba zavreči (četrti odstavek 343. člena in 352. člen ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo kot v izreku te odločbe (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

-------------------------------
1 Mišljen je del premoženja, ki se nanaša na natekle dividende.
2 Uradni list RS, št. 60/1995, 53/2005.
3 Letno izplačilo zneska dividend v višini 6.135 EUR.
4 Organ pristojen za ustanove (v obravnavanem primeru je to Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), izda soglasje k aktu o ustanovitvi ustanove, če: 1. akt o ustanovitvi izpolnjuje pogoje, določene z ZU in z drugimi zakoni, 2. je namen ustanove splošnokoristen in dobrodelen, 3. je zagotovljeno ustanovitveno premoženje, 4. ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom (11. člen ZU). Z izdajo soglasja k aktu o ustanovitvi postane ustanova pravna oseba (drugi odstavek 5. člena ZU). Z dnem izdaje soglasja k aktu o ustanovitvi preide premoženje na ustanovo, ustanova pa lahko začne izvajati namen, za katerega je bila ustanovljena (četrti odstavek 12. člena ZU).
5 dr. Verica Trstenjak, Ustanove ponovno v našem pravnem sistemu, PP št. 22-23/1995, str. 2.
6 dr. Verica Trstenjak, prav tam, str. 5, dr, Verica Trstenjak, Uvodna pojasnila k Zakonu o ustnovah, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1996, str. 62.
7 Njegova naloga bo pomembnejša v primerih ustanovitvenega akta mortis causa in primerih, ko je premoženje ustanove v nedenarnih sredstvih (dr. Verica Trstenjak, Uvodna pojasnila k zakonu o ustanovah, predpisi o društvih in ustanovah, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1996, str. 75 in 76).
8 Ostalo zapustnikovo premoženje, torej razen tistega, ki bi lahko pripadlo ustanovi, so si ostali zapustnikovi dediči razdelili z dednim dogovorom z dne 14. 4. 2014.
9 Karel Zupančič, Viktorja Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 73.
10 dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski Vestnik, Ljubljana 1999, str. 99.
11 Skrbnik v primeru, ko uveljavlja le svoje lastne interese, na primer plačilo stroškov in nagrade, ni zastopnik stranke, temveč samostojni udeleženec (dr. Vesna Rijavec, prav tam, str. 89).
12 Dediči so z dednim dogovorom določili, da navedeni znesek dedujejo L. A. do ¼, B. A. do ¼ in C. A. do ½.
13 Glej tč.7 obrazložitve te odločbe.
14 Okoliščina, da sodišče odredbe še ni izdalo ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 125, 125/1, 125/2, 163
Zakon o ustanovah (1995) - ZU - člen 10, 33, 33/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNzc1