VSL Sklep IV Cp 1538/2019

Jedro

Sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih. To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Mati A., rojene v januarju 2011, je 19. 6. 2018 vložila predlog za odvzem pravice do stikov z deklico A. očetu.

2. Sodišče prve stopnje je predloge predlagateljice za popolno začasno ukinitev stikov pravnomočno zavrnilo. S sklepom z 10. 7. 2018 pa je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, na podlagi katere stiki med deklico in nasprotnim udeležencem od tedaj potekajo le vsak torek med 14 in 15 uro pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo X.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z 10. 7. 2018.

3. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo sklepa o začasni odredbi. Obrazložitev sklepa se mu zdi skopa in pomanjkljiva, dokazne ocene izvedenih dokazov pa ni. Sodišče je odločanje dejansko prevalilo na center za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Mnenje CSD, na katero se je oprlo, pa pritožniku ni bilo vročeno, poleg tega je nepodpisano in nežigosano, tako da obstaja dvom, da ga je izdelala oseba, ki je spodaj navedena.

Sodišče tudi ni upoštevalo, da je izdaja začasne odredbe izjemen ukrep, ki ga sodišče izreče, ko ugotovi, da bi otroku lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda ali je ogrožen. Sodišče prve stopnje pa se o verjetnosti ogrožanja mladoletne A. sploh ni opredelilo. Pritožnik izpostavlja, da sum njegovega nasilja nad A. ni potrjen niti s stopnjo verjetnosti, in se pri tem sklicuje na, opisuje ter povzema: 1. poročilo PP z 18. 7. 2018, 2. odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II N .../2018, 3. ugotovitve CSD v postopku obravnave ogroženosti A. zaradi suma psihične zlorabe predlagateljice, 4. ugodna poročila CSD o poteku stikov pod nadzorom in 5. spis VIII K .../2016.

Postopek bi moral biti hiter, pa sodišče eno leto ni odločilo o ugovoru. Nasprotni udeleženec opozarja, da so po 2. odstavku 163. člena Družinskega zakonika (DZ) stiki pod nadzorom omejeni na največ 9 mesecev. Pritožnik še izpostavlja, da stiki pod nadzorom vodijo v odtujitev, kar je cilj predlagateljice, saj njeni ponavljajoči predlogi kažejo na to, da želi onemogočiti stike.

4. Predlagateljica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je utemeljitev odločitve o zavrnitvi ugovora skopa in pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu najprej odločilo o zavrnitvi predloga za začasno popolno ukinitev stikov med nasprotnim udeležencem in hčerko udeležencev postopka. Večji del obrazložitve sklepa je namenjen temu delu odločitve. Pritožnik ima prav, ko izpostavlja, da je odločitev o njegovem ugovoru obrazložena le s stališči, da zaradi nepotrjenega suma spolne zlorabe še ni podanih pogojev za popolno sprostitev stikov, da je sodišče ob podanem sumu spolne zlorabe dolžno ravnati izredno previdno, poleg tega pa iz odgovora CSD izhaja, da naj se stiki do zaključka sodnih postopkov ugotavljanja suma spolne zlorabe ohranijo v obliki, kot je določena z začasno odredbo. Odgovorov na ugovorne navedbe v izpodbijanem sklepu ni.

7. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sum spolne zlorabe terja izjemno skrb in ne dopušča sprejema odločitve o nenadzorovanih stikih.¹ To pomeni, da tak sum praviloma terja ukrepanje sodišča z neke vrste začasno odredbo. A vendarle ni mogoče mimo izhodišča, ki ga je v odločbi Up-410/01(8) izpostavilo ustavno sodišče - torej, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno.² Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe seveda nujna, pa vendarle terja konkretno obrazložitev sodišča o tem, kako je ugotovilo, da je otrok ogrožen. Seveda spolna zloraba in/ali nasilje že sama po sebi predstavljata zelo hudo ogroženost otroka; vprašanje pa je, kdaj je sum spolne zlorabe v konkretnem primeru podan. Samo okoliščina, da spolno zlorabo očita (ali sumi) predlagatelj(ica) postopka (posebej v primeru, ko so bili podobni očitki v preteklosti ovrženi), za zaključek, da obstaja sum spolne zlorabe, še ne zadošča. Še posebej to velja, ko gre za odločanje po tistem, ko je bila kontradiktornost v postopku vzpostavljena in je sodišče že izvedlo nekatere dokaze; drugače bi utegnilo biti ob prvem odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pred vzpostavitvijo kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ob odločanju o ugovoru oceniti izvedene dokaze in obrazložiti, kateri od njih so ga prepričali v sprejeti zaključek in zakaj. Takšne obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni.

8. Ni sicer utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ocenilo (prav nobenega od) izvedenih dokazov, opredelilo se je namreč do izpovedi A. lečeče psihologinje mag. D. D,³ in do izpovedi U. U. Ostalih izvedenih dokazov (teh ni bilo malo) pa sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo in tudi ne obrazložilo, zakaj jih ni.

9. Tako pritožbeno sodišče iz izpodbijanega sklepa ne more ugotoviti, kako (na podlagi katerih izvedenih dokazov) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je A. ogrožena in kako je ugotovilo, da je podan sum spolnega nasilja.⁴ V izpodbijanem sklepu torej ni razlogov o odločilnih dejstvih. Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje o ugovoru. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje oceniti izvedene dokaze, presoditi, ali (in kateri od njih) utemeljujejo sum (spolnega) nasilja nad deklico, nato pa o ugovoru ponovno odločiti in ob tem odpraviti obrazložitvene pomanjkljivosti sklepa.

10. Pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, so, četudi bi bile utemeljene, nerelevantne za vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne bo opredeljevalo. Ob pritožbenem sklicevanju na določbo 2. odstavka 163. člena DZ pa pritožniku (ki že sam ve, da se DZ v tej zadevi ne uporablja) vendarle pojasnjuje, da mu sklicevanje na omenjeno določbo (vsaj glede na sprejeti zaključek sodišča prve stopnje o sumu nasilja) ni v korist - potek časa v primeru ogroženosti otroka ne bo mogel biti razlog za sprostitev stikov, ampak kvečjemu za izrek drugega, strožjega ukrepa.

11. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj glede na pojasnjeno za odločitev v tej fazi postopka niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. sklep VSL IV Cp 2274/2018 in drugi.
² Temu izhodišču enotno sledi sodna praksa višjih sodišč s takšnim stališčem: z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.
³ V 19. točki obrazložitve je navedlo, da je razpolagala zgolj z enostranskimi trditvami, deklico obravnavala na podlagi predloga predlagateljice in njenega opisa dejanskega stanja, zato njeno pričanje ni objektivno, zanesljivo in verodostojno.
⁴ Kar še posebej velja glede na dokazno oceno, povzeto v 2. točki izpodbijanega sklepa, ki pa je površna in posplošena.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 833/2019
• VSL sklep IV Cp 624/2013
• VSL Sklep IV Cp 1498/2021