VSL Sklep I Cp 1276/2019

Jedro

Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve toženke, pač pa zaradi posledic dokončanja nepravdnega postopka, v katerem je tožnik postal izključni lastnik stanovanja, ki je bilo predmet tega postopka.

Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben niti razlog, zakaj se je odločil za umik tožbe, niti dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Tožnik je razbremenjen plačila stroškov pravdnega postopka ob umiku le izjemoma: če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni tožbeni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna. Zato mora on plačati pravdne stroške, razen če ne gre za izjemni primer iz 157. člena ZPP, ko ni dal niti povoda za tožbo.

Z vrnitveno tožbo se ne dokazuje lastninska pravica, temveč se zahteva vrnitev stvari v lastnikovo posest. Posest je v okviru stvarnega prava določena posebnost. Je dejanska oblast nad stvarjo, v nasprotju s pravico, ki pomeni dejansko oblast do stvari. Tožnik niti ni trdil, da mu je toženka vrnila posest, ali da bi se sporazumela o prenosu posesti nanj, npr. z izročitvijo ključev. Tožnikova naključna pridobitev posesti ne pomeni, da je toženka izpolnila zahtevek med pravdo. Če je tožnik zaradi pridobitve izključne lastninske pravice na stanovanju v drugem postopku izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje tega postopka, pa ga to tudi ne more razbremeniti plačila pravdnih stroškov toženki. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, namreč pri odločanju o stroških postopka pri umiku tožbe ni pomemben.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po umiku tožbe z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v višini 199,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka naprej.

2. Tožnik vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.¹ Predlaga spremembo sklepa tako, da se stroški postopka vključno s pritožbenimi stroški v celoti naložilo v plačilo toženki. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je vložil tožbo na izpraznitev in izselitev. Tožbeni zahtevek je glasil na prepustitev posesti stanovanja na podlagi lastninske pravice, podrejeno na izročitev novih ključev. V vlogi z dne 25. 9. 2018 je pojasnil, da je toženka opustila posest in da je tožbeni zahtevek očitno pripoznala. Predlagal je, naj sodišče to šteje kot priznanje zahtevka in odloči o zadevi. Tožnik je tedaj prevzel celotno posest na stanovanju. Toženka na njegovo vlogo ni odgovorila. Ob vložitvi tožbe je bil zgolj solastnik stanovanja. Med postopkom je postal izključni lastnik zaradi pravnomočno končanega nepravdnega postopka razdelitve solastnine, kar vse je pojasnil, ko je z vlogo z dne 6. 2. 2019 umaknil tožbo. Okoliščine v zvezi z nepravdnim postopkom so služile le temu, da sodišče obvesti o spremembi lastniškega stanja, sicer se je skliceval na to, da je tožbeni zahtevek umaknil zato, ker je toženka zahtevek po tožbi izpolnila. Razpisanega naroka za 19. 2. 2019 sodišče pravilno ni opravilo, nadaljnjih stroškov postopka torej ni bilo. Sklepanje sodišča o razlogih za umik tožbe je nerazumno. Posledično je napačna odločitev o stroških. Pritožnik vztraja, da je bil umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka in ne končanje nepravdnega postopka, kot napačno razume izpodbijani sklep.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijani sklep po ugotovitvi, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve toženke, pač pa zaradi posledic dokončanja nepravdnega postopka, v katerem je tožnik postal izključni lastnik stanovanja, ki je bilo predmet tega postopka.

6. Za umik tožbe ZPP v 158. členu določa povračilo pravdnih stroškov po načelu krivde. Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Pri tem ni pomemben niti razlog, zakaj se je odločil za umik tožbe, niti dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Tožnik je razbremenjen plačila stroškov pravdnega postopka ob umiku le izjemoma: če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec med pravdo izpolni tožbeni zahtevek, ga s tem smiselno prizpozna. Zato mora on plačati pravdne stroške, razen če ne gre za izjemni primer iz 157. člena ZPP, ko ni dal niti povoda za tožbo.² Umik tožbe takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Trditveno in dokazno breme, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, je na tožeči stranki, ki zahteva povračilo pravdnih stroškov.

7. V obravnavanem primeru je tožnik tožbo vložil 9. 10. 2017. Od toženke je zahteval prepustitev posesti na celotnem stanovanju (in ne soposesti glede na višino solastninskih deležev). Hkrati je navajal, da je že sprožil sodni postopek za razdelitev solastnine. Toženka je v odgovoru na tožbo z dne 6. 4. 2018, ki je bil tožniku vročen 12. 4. 2018, navajala, da je tožba nepotrebna, ker z ničemer ne vznemirja tožnikove solastninske pravice in mu ne jemlje posesti stanovanja. Pozivala ga je, naj pride po ključe in da od prejema njegovega predpravdnega opominja naprej pušča stanovanje odklenjeno (od 16. 2. 2017 naprej). Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 25. 9. 2018 navajal, da je toženka posest stanovanja opustila, kar je ugotovil naključno in nato v odsotnosti toženke zapisniško sam prevzel v posest stanovanje ter zamenjal ključavnico. Tožbe tedaj (še) ni umaknil. Do umika tožbe je prišlo šele po zaključku nepravdnega postopka za delitev solastnine, po katerem je tožnik postal izključni lastnik stanovanja, in potem, ko je navedeno stanovanje že imel tudi v posesti. V vlogi z umikom tožbe z dne 6. 2. 2019 je navedel, da je s pridobitvijo izključne lastninske pravice v nepravdnem postopku in s prevzemom stanovanja v posest dosegel, kar je s tožbo želel in da za vodenje pravde nima več pravnega interesa.

8. Ob takih podatkih spisa se izkaže, da je ocena in presoja sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženkine prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo, pravilna.

9. Z vrnitveno tožbo se ne dokazuje lastninska pravica, temveč se zahteva vrnitev stvari v lastnikovo posest. Posest je v okviru stvarnega prava določena posebnost. Je dejanska oblast nad stvarjo, v nasprotju s pravico, ki pomeni dejansko oblast do stvari. Tožnik niti ni trdil, da mu je toženka vrnila posest, ali da bi se sporazumela o prenosu posesti nanj, npr. z izročitvijo ključev. Tožnikova naključna pridobitev posesti ne pomeni, da je toženka izpolnila zahtevek med pravdo. Če je tožnik zaradi pridobitve izključne lastninske pravice na stanovanju v drugem postopku izgubil pravni interes za nadaljnje vodenje tega postopka, pa ga to tudi ne more razbremeniti plačila pravdnih stroškov toženki. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, namreč pri odločanju o stroških postopka pri umiku tožbe ni pomemben.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami.
² Primerjaj Betetto N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba Ljubljana 2006, stran 46.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1007/2015
• VSL Sklep I Cp 1211/2017
• VSC Sklep III Cpg 78/2022