VSL Sklep IV Cp 1638/2019

Jedro

V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po določilih ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti. V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti (se ne vzdrži ravnanja, ki je prepovedano, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

Izvršba zaradi izterjave denarne kazni ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju nasprotnega udeleženca, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Na to utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, ko najava, da ima pravico izražati svoja stališče in nazore v zvezi z vzgojo skupnih otrok in da zato predloženi zapisi SMS sporočil ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljice, pred čemer naj bi jo zavaroval ukrep. V ponovljenem postopku se mora zato sodišče opredeliti do namena ukrepa in s tem v zvezi sprejeti oceno, ali vsaka kršitev prepovedi iz sodne poravnave, predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico, zaradi katerega se predlagateljica lahko počuti ogroženo. Ne gre prezreti, da nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica ni bila omejena, zato ima pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča in nadzore v zvezi z vzgojo skupnih otrok.

Za podaljšanje ukrepa morajo biti podani enaki razlogi kot za njegov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanje škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND). Izkazano mora torej biti, da izrečen ukrep ni zalegel. Nič od tega predlagateljica v zvezi s prepovedjo približevanja ne navaja in še manj izkazuje.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (IV. in V. točka izreka) potrdi.

III. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka sam.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu z dne 21. 11. 2018 je sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora v 15 dneh na račun sodišča plačati znesek 2.400,00 EUR (I.), za primer ponovne kršitve sodne poravnave z dne 13. 7. 2018 mu je izreklo kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo realiziral po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo višjo kazen (III). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju vrne stroške postopka v znesku 114,24 EUR s pripadki (IV).

2. V izpodbijanem sklepu z dne 17. 7. 2019 je sodišče za 12 mesecev podaljšalo trajanje ukrepa prepoved navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo, tudi preko tretjih oseb, z izjemo SMS sporočil razen, kadar zaradi višje sile ne bi mogel prevzeti svojih otrok za stike. V primeru kršitve prepovedi je nasprotnemu udeležencu izreklo kazen v višini 1.000,00 EUR (II) ter predlog predlagateljice v delu, ki se nanaša na prepoved približevanja in razširitev ukrepov na njenega moža in 6 njegovih otrok, zavrnilo.

3. Sklep z dne 21. 11. 2018 izpodbija nasprotni udeleženec po odvetnici iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi in predlagateljici naloži povračilo stroškov nasprotnega udeleženca. V obrazložitvi navaja, da je sodišče prekršilo določila ZPND, konkretno 23. člen, ker predlagateljica policije ni obvestila, da je kršil izrečeni ukrep. Zakonodajalec je pristojnost policije v zvezi z ugotavljanjem kršitev prepovedi določil namenoma, ker se marsikdaj dejansko stanje lahko obravnava tako znotraj kazenskih kot tudi prekrškovnih postopkov, zaradi česar lahko nastopi prepovedana litispedenca. V konkretnem primeru v zvezi z zatrjevanimi nasilnimi dejanji nasprotnega udeleženca že teče kazenski preiskovalni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Kpr 28935/2018. Vztraja, da ga je sodišče kaznovalo kljub temu, da zoper njega nikoli ni izdalo ukrepa v smislu določb ZPND. Ukrepi v smislu določila ZPND so namreč represivni, izdani po določenem postopku, znotraj katerega sodišče objektivno ugotovi ogroženost žrtve. V konkretnem primeru sodišče ogroženosti žrtve pravnomočno nikoli ni ugotovilo. Tudi vsebino SMS sporočil je sodišče neutemeljeno posplošilo in označilo kot izvajanje psihičnega nasilja nad predlagateljico, čeprav je nasprotni udeleženec le poskušal preprečiti ravnanja, ki škodujejo skupnim otrokom. Reševanje tega problema je nasprotni udeleženec poskušal rešiti tudi preko CSD, kjer ni bil uspešen. Pošiljanje SMS sporočil je bilo zato v skladu s koristjo njunih otrok, kar bi sodišče nujno moralo upoštevati. Vsebina sporočil tudi ni bila takšna, da bi pri predlagateljici vzbudila občutek strahu ali ogroženosti. Sodišče je pri določitvi višine kazni ravnalo arbitrarno, ker ni obrazložilo, zakaj se je odločilo za tako visoko kazen.

4. Nasprotna udeleženka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Odločitev v zavrnilnem delu sklepa z dne 17. 7. 2019 (IV in V) izpodbija predlagateljica. V obrazložitvi navaja, da je dokazala, da je nasprotni udeleženec kršil sklenjeno sodno poravnavo, ker ji je pošiljal izrazito neprimerna sporočila, kar je ugotovilo tudi sodišče. Prepoved približevanja je nujna tako za predlagateljico, ki je trenutno noseča, kot za njenega novega moža in njegove otroke. Vsebina poslanih SMS-ov namreč kaže, da nasprotni udeleženec do predlagateljice goji sovražna čustva, zato se preprosto ne smeta srečati, ker za predlagateljico predstavlja nevarnost. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja za predlagateljico. Zmotno je zavrnilo tudi predlog za razširitev ukrepa na moža in njegove otroke. Iz SMS sporočil izhaja, da nasprotni udeleženec nadleguje in žali tudi moža predlagateljice.

6. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena. Pritožba predlagateljice ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 21. 11. 2018

8. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po določilih ZPND, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča. Denarna kazen se izreče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo glede obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti (22.č člen ZPND). V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti (se ne vzdrži ravnanja, ki je prepovedano v smislu določila 19. člena ZPND), postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

9. Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, ampak je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od nasprotnega udeleženca doseglo spoštovanje prepovedi, določene v izrečenem ukrepu. Ugotovitev, da je nasprotni udeleženec prekršil prepoved v izrečenem ukrepu predstavlja pogoj, da sodišče lahko začne z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 226. člena ZIZ, poleg sklepa (v konkretnem primeru je to sodna poravnava), s katerim je kazen izrečena, tudi sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz izrečenega ukrepa ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je dolžniku izrečena nova višja denarna kazen za primer, če bo dolžnik ponovil kršitev.

10. V konkretnem primeru ne gre za sklep o izreku denarne kazni, kot navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa z dne 8. 4. 2019, zato za naložitev obveznosti v I. točki izreka ni podlage, posledično je zato brez podlage tudi odločitev v III. in IV. točki izpodbijanega sklepa. Zato je potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje (365. člen v zvezi z 22.č členom ZPND v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V ponovljenem postopku mora sodišče v izreku odločiti, ali dovoli izvršbo na podlagi sodne poravnave zaradi kršitve ukrepa, torej na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Primer: "Po uradni dolžnosti se opravi izvršba za izterjavo izrečene denarne kazni v višini 300,00 EUR, določene v sodni poravnavi z dne 13. 7. 2018, ker nasprotni udeleženec ni ravnal skladno s sklenjeno sodno poravnavo in se ni vzdržal ..." Zoper sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo, je pravno sredstvo dolžnika vedno ugovor (prvi odstavek 53. člena ZIZ).

12. Izvršba zaradi izterjave denarne kazni ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju nasprotnega udeleženca, ampak je namen varstvo žrtve pred nasiljem, torej prenehanje in preprečitev nasilja v družini in odvrnitev nadaljnje škode. Na to utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, ko najava, da ima pravico izražati svoja stališče in nazore v zvezi z vzgojo skupnih otrok in da zato predloženi zapisi SMS sporočil ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljice, pred čemer naj bi jo zavaroval ukrep. V ponovljenem postopku se mora zato sodišče opredeliti do namena ukrepa in s tem v zvezi sprejeti oceno, ali vsaka kršitev prepovedi iz sodne poravnave, predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico zaradi katerega se predlagateljica lahko počuti ogroženo. Ne gre prezreti, da nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica ni bila omejena, zato ima pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča in nadzore v zvezi z vzgojo skupnih otrok. V tem kontekstu naj se sodišče v ponovljenem postopku opredeli do vsebine vsakega SMS sporočila. Četudi ima predlagateljica vsakokrat ko prejme SMS nasprotnega udeleženca nelagodne in neprijetne občutke, to objektivno ne pomeni, da so že izpolnjeni pogoji za izvršitev kazni po uradni dolžnosti. Tudi zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča prvostopnega sodišča je potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi.

O pritožbi zoper zavrnilni del sklepa z dne 17. 7. 2019

13. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev sodišča prve stopnje, da ni podlage za podaljšanje ukrepa po določilih ZPND s prepovedjo približevanja, ker predlagateljica nasilja nasprotnega udeleženca, ki bi utemeljeval podaljšanje tega ukrepa ni izkazala. Za podaljšanje ukrepa morajo biti namreč podani enaki razlogi kot za njegov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanje škode na njenem zdravju ali drugačen protipravni poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND). Izkazano mora torej biti, da izrečen ukrep ni zalegel. Nič od tega predlagateljica v zvezi s prepovedjo približevanja ne navaja in še manj izkazuje, kot je to pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Prav tako v določilih ZPND ni podlage za širitev ukrepa na njenega moža in njegove otroke, ki predlogov za izrek ukrepa na podlagi določil ZPND, sploh niso vložili.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep v izpodbijani IV. in V. točki potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

15. Svoje stroške postopka v smislu določila 35. člena ZNP nosi vsak udeleženec postopka sam.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1428/2021
• VSL Sklep IV Cp 778/2023
• VSC Sklep II Cp 359/2021