VSL Sklep I Cp 1581/2019

Jedro

Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se nasprotnega udeleženca sprejme v nadzorovano obravnavo pod nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike (v nadaljevanju UPK) za šest mesecev od pravnomočnosti sklepa, (2) določilo koordinatorici nadzorovane obravnave, in (3) določilo njune naloge, tj. da v sodelovanju z nasprotnim udeležencem in delovno skupino, ki jo imenuje direktor UPK, pripravita predlog načrta nadzorovane obravnave, da koordinirata potek izvajanja načrta, da nasprotnemu udeležencu nudita celostno podporo pri nadzorovani obravnavi in da od njega lahko zahtevata, da se udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času nadzorovane obravnave zdravi v skladu z določenim načrtom.

2. Odvetnik nasprotnega udeleženca v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za sprejem v nadzorovano obravnavo zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je hudo poseženo v pritožnikovo pravico do osebne svobode. V sklepu ni opisano konkretno dejanje, iz katerega bi izhajalo, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 80. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Iz podatkov spisa izhaja le, da ga sosedje – večinoma starejše osebe, ki so začudene nad njegovim ravnanjem – ne sprejemajo v svoji skupnosti, ker naj bi se obnašal nenavadno. S svojimi izpovedbami so sprožili in povzročili ta postopek in "izsilili" izpodbijano odločbo. Sosede predvsem moti njegovo obnašanje. Strah, o katerem so izpovedali, je prejkone abstrakten, po vsej verjetnosti zaigran za potrebe tega postopka. V okolju živi že osem let, v vsem tem obdobju pa se ne njemu samemu ne komu iz okolja ni zgodilo nič škodljivega ali ogrožujočega. Zaradi duševne motnje je že bil obravnavan, vendar pa ga zaradi tega ni dopustno osamiti in nastaniti v nadzorovani ustanovi, kot se je zgodilo v tem postopku.

Edini primer, v katerem bi bil lahko nekdo ogrožen, je bil, ko naj bi nasprotni udeleženec zapeljal z vozilom proti A. A. in je ta odskočil. Ta dogodek se ni zgodil. Ker ni izkazano, da je to storil pod vplivom duševne bolezni ali duševne motnje, niti ne daje podlage za sklep o izpolnjenosti zakonskih predpostavk za nadzorovano obravnavo.

Ker v odločbi ni konkretnih razlogov, je niti ni mogoče preizkusiti.

Pritožbi je priložena izjava matere nasprotnega udeleženca, da sin ni nasilna oseba, niti oseba, ki bi ogrožala življenje ali zdravje sebe ali drugih ali sebi oziroma drugim povzročala premoženjsko škodo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep tako pomanjkljivo obrazložen, da ni mogoč preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. V sklepu so navedena relevantna dejstva in zaključki sodišča o obstoju pogojev za nadzorovano obravnavo pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Neutemeljen je tudi očitek o neobstoju zakonskih pogojev za izrek navedene oblike zdravljenja.

5. V skladu z 80. členom ZDZdr je zdravljenje v nadzorovani obravnavi pod nadzorom psihiatrične bolnišnice dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, (2) če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, (3) če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (5) če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno,

- da je pri nasprotnem udeležencu podana paranoidna shizofrenija, zaradi katere se je doslej sedemkrat zdravil v bolnišnici,

- da je vsakič po odpustu iz bolnišnice prenehal z jemanjem predpisane terapije in da je to vodilo v ponovno poslabšanje stanja in vedenjske zaplete,

- da nasprotni udeleženec prekomerno uživa alkohol in prepovedane droge,

- da izpovedbe sosedov o grožnjah in ravnanju nasprotnega udeleženca utemeljujejo sklep o ogrožujočem ravnanju nasprotnega udeleženca do sebe in do sosedov,

- da je policija v letu 2019 večkrat intervenirala na naslovu nasprotnega udeleženca in da je v aprilu v stanovanjski hiši našla v tla zapičen meč z enostranskim rezilom, stanovanje je bilo zanemarjeno, plinska peč je bila priključena na plinsko jeklenko,

- da je v medicinski dokumentaciji večkrat navedeno, da zaradi opuščanja predpisane psihiatrične terapije prihaja do poslabšanja psihičnega stanja in posledično do ekscesnih ravnanj, ob rednem jemanju zdravil pa se zdravstveno stanje uredi,

- da je ob opisani vedenjski simptomatiki hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje,

- da je normalizacijo funkcioniranja v domačem okolju mogoče pričakovati le ob rednem jemanju terapije in da je za to potreben uvid v bolezen in potrebo po zdravljenju, ki ga glede na večletne težave v zvezi z opuščanjem jemanja psihiatrične terapije pritožnik nima.

7. Tudi za pritožnika ni sporno, da iz navedenih ugotovitev izhaja, da je duševna motnja pri nasprotnem udeležencu huda in se ponavlja, da je bil zaradi nje že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in da zaradi duševne motnje ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu in ostalih podatkov spisa pa izhaja, da je izpolnjen tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pravilnosti mnenja izvedenca, da se je ob rednem jemanju zdravil zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca povsem uredilo (in posledično tudi ni prihajalo do ekscesnih ravnanj) in da bo redno jemanje terapije olajšalo prihodnje zdravljenje, pritožnik ne oporeka. Sklep o pravilnosti izvedenskega mnenja, da se zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca zaradi nerednega jemanja predpisane terapije poslabšuje, utrjuje tudi dejstvo, da so hospitalizacije v zadnjem letu vse pogostejše. Pritožnikovo sklicevanje na stanje v zadnjih osmih letih zato ne more utemeljevati nasprotnega sklepa. Enako velja za izjavo matere nasprotnega udeleženca, katere prepričljivosti ni mogoče oceniti že zato, ker ni razvidno, v kakšni meri pozna sinovo življenje.

8. Navedene ugotovitve utemeljujejo sklep, da je nasprotni udeleženec huje ogrožal svoje zdravje. O nevarnosti njegovih ravnanj za zdravje drugih se zato ni treba izreči.

9. Pritožbena navedba o nedopustnosti osamitve nasprotnega udeleženca in nastanitve v nadzorovani ustanovi ni utemeljena. Sprejeti ukrep ne pomeni pritožnikove izločitve iz dosedanjega okolja. Predstavlja priložnost, da bo pritožnik sprejel podporo koordinatoric, se udeležil potrebnih dejavnosti in se držal napotkov za zdravljenje v okviru sprejetega načrta nadzorovane obravnave ter si s tem omogočil, da se njegovo zdravstveno stanje ne poslabša in da si omogoči življenje v dosedanjem okolju.

10. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

Datum zadnje spremembe:

25.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1323/2023
• VSM Sklep I Cp 73/2019
• VSL sklep II Cp 2985/2016