VSL Sklep II Cp 1348/2019

Jedro

Res se vsebina predpravdnega zahtevka v precejšnji meri ponovi v zahtevku z dne 6. 7. 2016, vendar je treba upoštevati specifično situacijo; tožnik je bil v nesreči hudo poškodovan, zdravljenje je bilo dolgotrajno, zato je bilo smiselno, da je odvetnik še pred končanim zdravljenjem vložil odškodninski zahtevek, saj je tožnik potreboval denar za zdravljenje in lajšanje težav (iz spisa je razvidno, da so mu med rehabilitacijo svetovali nabavo določenih prilagoditev za dom); ko je bilo zdravljenje končano, je odvetnik zahtevek razširil in dopolnil.

Dopis, s katerim odvetnik zgolj dostavlja dodatno medicinsko dokumentacijo in predlaga (prosi), naj toženka poleg zneska, ki ga je tožniku že nakazala kot akontacijo odškodnine, zaradi njegovih hudih poškodb in dejstva, da denar nujno potrebuje za zdravljenje, nakaže še dodatno akontacijo 50.000,00 EUR, po vsebini ne predstavlja odškodninskega zahtevka, temveč krajši dopis. Ker OT predvideva v predpravdni fazi postopka nagrado le za odškodninski zahtevek in druge obrazložene vloge (tar. št. 38), tožnik do stroška za sporni dopis ni upravičen.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, nadomesti z zneskom 3.315,56 EUR s pripadki.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje o glavni stvari (odškodnini za premoženjsko in nepremoženjsko škodo) že odločilo in s sodbo z dne 21. 5. 2018 zahtevku deloma ugodilo, ta odločitev je že pravnomočna. Predmet pritožbe je le posebni sklep o stroških postopka, ki ugotavlja, da je tožnik v postopku uspel s 44 %, toženka pa s 56 %, zato je sodišče prve stopnje odmerilo potrebne stroške obeh strank, jih ponderiralo z odstotkoma uspeha in po pobotanju odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati še 3.017,71 EUR s pripadki. Zoper sklep sta se pritožili obe pravdni stranki.

2. Toženka v pritožbi navaja, da sodišče ne bi smelo priznati tožniku stroškov za dva predpravdna zahtevka za akontacijo odškodnine (z dne 5. 2. 2016 in 28. 6. 2016), ki ju je sodišče prve stopnje ovrednotilo s 1100 oziroma 1000 odvetniškimi točkami), ker je v teh zahtevkih le ponovljeno, kar je nato povedano v končnem odškodninskem zahtevku z dne 6. 7. 2016.

3. Tožnik je na pritožbo toženke odgovoril, da gre za dva samostojna zahtevka in da Odvetniška tarifa (OT) ne določa, da bi bila stranka upravičena le do ene nagrade za en predpravdni zahtevek.

4. Tožnik izpodbija odmero stroškov za vlogo toženke z dne 5. 4. 2017, ki jo je sodišče ovrednotilo s 1800 točkami, kar po mnenju pritožnika ni prav.

5. Toženka na tožnikovo pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba toženke je deloma utemeljena, pritožba tožnika pa v celoti.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odstotek uspeha, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (44 : 56), in metoda odmere stroškov s ponderiranjem odstotka uspeha nista sporni.

8. V zvezi s pritožbo toženke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predpravdni zahtevek z dne 5. 2. 2016 (priloga B4) pravilno ovrednotilo s 1100 odvetniškimi točkami, saj je odvetnik podrobno opisal tožnikovo škodo tako, da ustreza kriterijem za obrazložen predpravdni odškodninski zahtevek. Res se vsebina tega pisanja v precejšnji meri ponovi v zahtevku z dne 6. 7. 2016, vendar je treba upoštevati specifično situacijo; tožnik je bil v nesreči hudo poškodovan, zdravljenje je bilo dolgotrajno, zato je bilo smiselno, da je odvetnik še pred končanim zdravljenjem vložil odškodninski zahtevek, saj je tožnik potreboval denar za zdravljenje in lajšanje težav (iz spisa je razvidno, da so mu med rehabilitacijo svetovali nabavo določenih prilagoditev za dom); ko je bilo zdravljenje končano, je odvetnik zahtevek razširil in dopolnil.

9. Glede dopisa pooblaščenca z dne 28. 6. 2016 (priloga A4) pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da tega pisanja ni mogoče šteti za obrazložen predpravdni zahtevek. Z njim odvetnik zgolj dostavlja dodatno medicinsko dokumentacijo in predlaga (prosi), naj toženka poleg zneska, ki ga je tožniku že nakazala kot akontacijo odškodnine, zaradi njegovih hudih poškodb in dejstva, da denar nujno potrebuje za zdravljenje, nakaže še dodatno akontacijo 50.000,00 EUR. Po vsebini torej ne gre za odškodninski zahtevek, temveč za krajši dopis. OT predvideva v predpravdni fazi postopka nagrado le za odškodninski zahtevek in druge obrazložene vloge (tar. št. 38), zato tožnik do stroška za sporni dopis ni upravičen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo, tako da je od prisojenih potrebnih stroškov tožnika odštelo 1000 točk oziroma 459,00 EUR, nato pa tako znižanim skupnim odvetniškim stroškom (9590 odvetniških točk) prištelo še pavšalni odstotek materialnih stroškov (2 % oziroma 20 točk do nagrade 1000 točk in 1 % oziroma 85,9 točke nad 1000 točkami), kar znese skupaj 4.450,42 EUR (upoštevaje vrednost odvetniške točke, ki je veljala v času, ko je stroške odmerjalo sodišče prve stopnje – 0,459 EUR), čemur je treba prišteti potne stroške odvetnika (11,10 EUR), 22 % DDV (981,53 EUR), potne stroške stranke (47,60 EUR), izvedenino (1.355,54 EUR) in sodno takso (3.225,00 EUR), torej skupno 10.071,19 EUR ali upoštevaje 44 % uspeh tožnika, 4.431,32 EUR.

10. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožba tožnika v zvezi z vlogo toženke z dne 5. 4. 2017 (red. št. 15, list. št. 31). V navedeni vlogi toženka le sporoča sodišču, da sprejema izvedensko mnenje in predlaga, naj izvedenec pisno dopolni mnenje glede števila ur, ko je tožnik potreboval tujo nego in pomoč. Obseg (cca pol strani) in vsebina tega pisanja ne zadoščata kriterijem za obrazloženo pripravljalno vlogo, temveč gre po vsebini za dokazni predlog (toženka predlaga dopolnitev mnenja, vendar ne izpostavlja nobenih novih okoliščin, ki v pravdi ne bi bile že zatrjevane), za take vloge pa je v OT predvidena tar. št. 19/IV – dokazni predlog in druge [krajše] vloge (50 točk). Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo tako, da je za navedeno vlogo namesto prisojenih 1800 točk priznalo 50 točk, nato pa ponovno obračunalo stroške toženke, ki tako znašajo namesto 5250 le 3500 točk ali 1.606,50 EUR, nadalje potne stroške pooblaščenca (26,64 EUR) in DDV (359,29 EUR), vse skupaj 1.992,43 EUR, upoštevaje 56 % uspeh toženke v pravdi pa 1.115,76 EUR. Po pobotanju s stroški tožnika je toženka dolžna slednjemu plačati še 3.315,56 EUR.

11. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo. Stranki sta s pritožbo uspeli v primerljivem obsegu (toženka za 1000 točk, tožnik pa za 1750 točk), zato je sodišče druge stopnje odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Ip 951/2008
• VSRS Sklep I Up 141/2017
• VSL sklep II Cp 1669/2013