VSL Sodba in sklep IV Cp 1248/2019

Jedro

Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

- v III. točki izreka zneska 230 EUR in 175 EUR zvišata vsak za 20 EUR,

- v IV. točki izreka znesek 160 EUR zviša za 55 EUR, znesek 135 EUR pa zviša za 47 EUR.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se besedilo "iz predujma tožene stranke" nadomesti z besedilom "iz sredstev sodišča".

IV. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo,

- da se otroka pravdnih strank predodelita v varstvo in vzgojo očetu (I. točka izreka),

- o poteku stikov med otrokoma in materjo (II. točka izreka),

- da je mati dolžna za sina plačevati mesečno preživnino od 1. 10. 2017 do 30. 6. 2018 230 EUR, od 1. 7. 2018 dalje pa 175 EUR, določilo zapadlost preživnine in obveznost plačila zamudnih obresti za primer zamude (III. točka izreka),

- da je mati dolžna za hčer plačevati mesečno preživnino od 1. 10. 2017 do 30. 6. 2018 po 160 EUR mesečno, od 1. 7. 2018 pa 135 EUR mesečno, določilo zapadlost preživnine in obveznost plačila zamudnih obresti za primer zamude (IV. točka izreka),

- da se zavrne, kar tožnik zahteva več ali drugače (V. točka izreka).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priznalo nagrado in stroške izvedencu v višini 956,85 EUR in odločilo, da se plačata iz predujma, ki ga je dolžna založiti toženka.

3. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del sodbe uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Uveljavljal je stroške za sina v višini 789,57 EUR in za hčer v višini 620,44 EUR. V sodbi niso navedeni razlogi, zaradi katerih je sodišče znižalo stroške za obleko, stanovanjske stroške, stroške šolskih potrebščin in ostale stroške, ki jih je zatrjeval. Tudi toženka se je strinjala, da so zatrjevani stroški realni. Šola v naravi v višini 17 EUR mesečno je izkazana z računi. Enako velja za stanovanjske stroške. Sodišče ni upoštevalo športnih rekvizitov (kolo, rolerji, smuči). Strošek za obleko in obutev za hčer je bistveno prenizek. Strošek za obutev znaša najmanj 250 EUR letno oziroma 20,83 EUR mesečno. Priznani strošek za obleko je za oba otroka prenizek. Sin hitro raste, cene oblačil pa so cene odraslih oblačil. Hči ne more ponositi bratove obleke.

Napačne so ugotovitve o premoženjskih sposobnostih staršev. Že stroški lizinga (730 EUR do 740 EUR mesečno) in kredita (130 EUR mesečno) ter jahanja (90 EUR mesečno) kažejo, da so toženkini dohodki bistveno višji od teh, o katerih je izpovedala. Nepravilna je ugotovitev, da iz deležev v družbah ne pridobiva dohodka. Od 9. 11. 2018 je edina družbenica A. d.o.o. Sredstva družbe so bila v letu 2017 ovrednotena na 141.872,39 EUR. Poleg tega ji ostane dobiček, ki je bil za leto 2017 izkazan v mesečni višini 495,88 EUR. Po obravnavi je ugotovil, da polovico poslovnega prostora, v katerem opravlja dejavnost, oddaja v najem in da ima redno zaposleni dve delavki. Sodišče ni upoštevalo, da je za tretjega toženkinega otroka dolžan skrbeti tudi njegov oče.

Pritožnikovi dohodki so ocenjeni bistveno previsoko. Delo, ki ga opravlja, je edino delo, ki ga je lahko dobil. Do decembra 2018 sta mu pomagala starša, kolikor mu je zmanjkalo denarja. Ker nima dohodkov, imata otroka subvencionirano šolsko prehrano, njemu pa je bila odobrena denarna socialna pomoč. Starša mu nista dolžna pomagati in zato njuna pomoč ne bi smela biti upoštevana v okviru njegovih zmožnosti. Odkar sta otroka zaupana njemu, mati ne prispeva za njuno preživljanje.

4. Toženka v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, stroški izvedenca pa naj gredo iz sredstev sodišča.

Po pozivu k založitvi predujma je sodišču sporočila, da predujma ne želi poravnati. Ker je sodišče kljub temu pozvalo izvedenca k dopolnitvi mnenja, je šteti, da je šlo za izvedbo dokaza po uradni dolžnosti, stroški zanj pa gredo iz sredstev sodišča (četrti odstavek 153. člena ZPP).

Izvedenec ni upravičen do nagrade, ker svojega dela ni opravil v skladu s pravili stroke. Očitke je podala v pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2018 in se nanje sklicuje.

5. Tožnik v odgovoru na toženkino pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Toženka ni odgovorila na njegovo pritožbo.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

O tožnikovi pritožbi zoper sodbo

7. Preživnina za otroka se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri njeni odmeri mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129.a člen ZZZDR). V sodni praksi se je utrdilo stališče, da je pri porazdelitvi preživninskega bremena treba upoštevati tudi okoliščino, da praviloma tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, z varstvom, vzgojo in skrbjo bistveno bolj kot drugi skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj.¹ Na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša, lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.²

8. Sodišče prve stopnje je potrebe trinajstletnega sina pravdnih strank ovrednotilo v znesku 350,83 EUR, potrebe osemletne hčere pa v znesku 307 EUR.³ Odločitev temelji na ugotovitvah,

- da je bil oče na podlagi sodne poravnave, sklenjene med pravdnima strankama 4. 3. 2015, dolžan za vsakega otroka plačevati preživnino 130 EUR in prispevati polovico k izrednim stroškom ob nakupu športne opreme, šolskih potrebščin, šole v naravi in športnih dejavnosti, ki presegajo 100 EUR,

- da sta otroka, rojena v januarju 2005 oziroma v juliju 2009, v šolskem letu 2018/19 obiskovala osmi razred oziroma četrti razred osnovne šole,

- da strošek za hrano za vsakega od otrok znaša 100 EUR mesečno, za stanovanje 70 EUR, za šolske potrebščine 20,83 EUR, za šolo v naravi 14,50 EUR, za higieno 20 EUR, za telefon 10 EUR, za darila prijateljem 7,50 EUR, da strošek za obleko in obutev za sina znaša 70 EUR, za hčer pa 40 EUR, da gre sinu še strošek za razvedrilo v višini 15 EUR mesečno in za inštrukcije v višini 26 EUR mesečno, hčeri pa strošek za gimnastiko v višini 25 EUR mesečno.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče ni obrazložilo odločitve o priznanju nižjih stroškov za posamezne potrebe od stroškov, ki jih je (v tabeli v prilogi A73) navedel tožnik. V sodbi je navedeno, da so te trditve dokazno ocenjene ob upoštevanju izpovedb obeh staršev, listin v spisu in splošno znanih dejstev o višini življenjskih stroškov. Ker ne gre za matematični izračun, marveč za ovrednotenje otrokovih potreb (nenazadnje je obseg potreb, ki naj jih pokrije preživnina, odvisen tudi od zmožnosti staršev), navedena obrazložitev zadostuje za sklep, da odločitev ni arbitrarna. Delno pa so utemeljeni pritožbeni očitki o prenizkem ovrednotenju potreb vsakega od otrok.

10. Ne glede na to, da je tožnik le skromno z listinami podprl navedbe o stanovanjskih stroških, ki jih plačuje upravniku, gre za strošek, ki nastaja lastniku stanovanja v večstanovanjski hiši. Predloženi kopiji plačil za junij 2016 dajeta dovolj podlage za oceno, da je tožnikova ocena stroška v tabeli v prilogi A73 v višini 82 EUR oziroma 27 EUR na vsakega od družinskih članov realna. Utemeljen je tudi pritožnikov očitek o zmotnem neupoštevanju stroška za športne pripomočke. Izpovedal je, da je otrokoma kupil kolo in da ima hči tudi drsalke, nimata pa smuči. Mati temu ni oporekala. Ob navedenem in glede na to, da je ukvarjanje s športno dejavnostjo – četudi izven organizirane ponudbe teh aktivnosti – otroku v korist, dohodki staršev pa to omogočajo, je pritožbeno sodišče priznalo 10 EUR mesečno za vsakega otroka iz tega naslova. Prenizko je ovrednoten tudi strošek za hčerino obleko in obutev. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tako kot sin tudi hči v obdobju rasti in da je strošek zato višji od 40 EUR mesečno. Ugotovitev v sodbi, da ima vsak od staršev svoja oblačila za hčer (razen čevljev in bunde), ne utemeljuje znatno nižjega ovrednotenja tega stroška. Stiki so določeni v obsegu enega popoldneva v tednu in vsak drugi vikend, kar pomeni, da hči kljub enakomerni porazdelitvi počitniškega obdobja znatno večji del časa preživi pri očetu. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljeno zvišanje za 20 EUR.

11. Pritožnikovo zavzemanje za še višje ovrednotenje potreb vsakega od otrok ni utemeljeno. Strošek za šolo v naravi temelji na predloženi listini in je glede na splošno znana dejstva o višini teh stroškov ovrednoten prej visoko kot nizko (175 EUR letno). Ocena o prenizkem ovrednotenju ostalih stroškov, ki jih posebej izpostavlja pritožba, ni utemeljena. Skupna ocena stroškov odraža življenjski standard, ki sta ga deležna otroka glede na ugotovljene zmožnosti staršev in ki je bilo podlaga za dogovor o preživnini ob prenehanju življenjske skupnosti staršev. Pravdni stranki nista zatrjevali, da bi se ta v vmesnem času pomembneje spremenil, višji obseg potreb od tedaj ugotovljenega pa je odraz dejstva, da sta otroka v višjih razredih osnovne šole. Da je ovrednotenje potreb realno, potrjuje tudi dejstvo, da je tožnik sam v tožbi zahteval nižjo preživnino od prisojene⁴ in da je ob koncu dokaznega postopka sam predlagal, naj mati prispeva za otroka preživnino v skupni višini 330 EUR. Dejstva, da mati ni izrecno oporekala oceni posameznih stroškov v tabeli A73, zato ni mogoče razumeti kot priznanja vseh teh stroškov, ampak kot strinjanje z oceno, na kateri je temeljil postavljeni preživninski zahtevek. To nenazadnje potrjuje tudi njena izpovedba.

12. Iz navedenega izhaja, da je strošek za preživljanje sina višji za 37 EUR (27 EUR več za stanovanjske stroške in 10 EUR za športne pripomočke), strošek za preživljanje hčere pa višji za 57 EUR (27 EUR več za stanovanjske stroške, 20 EUR več za obleko in obutev in 10 EUR za športne pripomočke). Sinove potrebe za obdobje do junija 2018 tako znašajo 507 EUR oziroma zaokroženo 500 EUR (470 EUR + 37 EUR), od julija 2018 dalje pa 387 EUR oziroma zaokroženo 390 EUR (350,83 EUR + 37 EUR), hčerine potrebe pa do junija 2018 znašajo 431 EUR oziroma zaokroženo 430 EUR (374 EUR + 57 EUR), od julija 2018 dalje pa 364 EUR (307 EUR + 57 EUR).

13. Delno so utemeljeni tudi pritožbeni očitki o ugotovljenih zmožnostih staršev. Odločitev, da je mati dolžna prispevati polovico za pokritje sinovih potreb in 45 % za pokritje hčerinih potreb, temelji na ugotovitvah,

- da oče dela kot taksist za polovični delovni čas in zasluži približno 450 EUR mesečno, da je sposoben za delo in da mu starša za preživljanje otrok podarita med 500 do 800 EUR mesečno,

- da se mati ukvarja s kozmetično dejavnostjo v lastnem kozmetičnem salonu, da njen dohodek znaša 850 EUR mesečno, da živi s partnerjem, ki ima sredstva za preživljanje in svoje dohodke in s katerim skrbita za skupnega otroka,

- da ima mati stike s hčerjo, ne pa tudi s sinom.

14. Neutemeljeni so očitki o zmotni ugotovitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev pritožnikovih zmožnosti. Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti.⁵ Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok.

15. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Ostala dejstva pritožbeno sodišče sprejema kot nesporna (drugi odstavek 214. člena ZPP). Vse navedeno utemeljujejo sklep, da materino premoženjsko stanje omogoča enako prispevanje k preživljanju skupnih otrok kot oče, se pravi v deležu, iz katerega je v dosedanjem postopku izhajal pritožnik.

16. Ker pritožnik niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni predlagal drugačne razporeditve preživninskega bremena od polovične in ker oba starša zmoreta pokriti ugotovljene potrebe vsakega od otrok, ni bilo potrebe po natančnejši ugotovitvi materinega premoženjskega stanja, niti podlage za ex offo ugotavljanje dejstev, ki bi morda narekovala drugačno razporeditev preživninske obveznosti od predlagane.

17. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico. Mati je tako dolžna za preživljanje sina do junija 2018 prispevati 250 EUR, od julija 2018 dalje pa 195 EUR, za preživljanje hčere pa do junija 2018 215 EUR, od julija 2018 dalje pa 182 EUR.

O toženkini pritožbi zoper sklep

18. Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo (prvi odstavek 249. člena ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih – v nadaljevanju Pravilnika). Nagrada za izvedensko delo se izračuna po tarifi iz Pravilnika (46. člen Pravilnika), materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom pa se obračunajo v skladu s 45. členom Pravilnika. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec v celoti opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča.

19. V pritožbi niso navedeni razlogi, ki bi utemeljevali sklep, da izvedenec ni opravil dane naloge. Pritožnica se je le sklicevala na pisne vloge, podane v postopku v pred sodiščem prve stopnje, s tem pa navedbe niso postale del pritožbenih navedb, na katere bi bilo treba odgovoriti.

20. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da je bil izvedenec v zvezi z dopolnitvijo mnenja postavljen po uradni dolžnosti. Sodišče je resda pozvalo toženko k založitvi predujma za dodatno izvedensko mnenje (z novo nalogo v primerjavi s prvo, ko je bil izvedenec postavljen na tožnikov predlog), a toženka predujma ni založila. Potem ko ni uspela s predlogom za oprostitev stroška, je namreč sporočila, da ga ne želi založiti. Zatem je sodišče izvedencu dalo nalogo in odločilo, da bodo stroški založeni iz sredstev sodišča, krila pa jih bo toženka (sklep z dne 21. 6. 2018). Po prejemu izvedenskega mnenja je izdalo izpodbijani sklep, v katerem je odločilo, da se stroški za izvedenca poravnajo iz predujma, ki ga bo založila toženka, toženko pa pozvalo k njeni založitvi.

21. Odločitev, da toženka založi strošek za izvedenca, nima podlage v ZPP. Po tretjem odstavku 153. člena ZPP sodišče opusti izvedbo dokaza, če stranka ne založi predujma za njegovo izvedbo. V primeru, da ga – v okviru pristojnosti za izvajanje dokazov po uradni dolžnosti – kljub temu izvede, pa se stroški v skladu s četrtim odstavkom 153. člena ZPP izplačajo iz sredstev sodišča.

22. Obravnavani primer je tak. Šlo je za izvedbo dokaza v okviru oficioznih pooblastil sodišča v postopkih iz razmerij med starši in otroki (tretji odstavek 408. člena ZPP). V takem primeru se stroški za izvedbo dokaza založijo iz sredstev sodišča.⁶

23. Po navedenem in po ugotovitvi, da v ostalem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje (1) tožnikovi pritožbi delno ugodilo in zneska preživnine, ki jo je toženka dolžna plačevati za sina, zvišalo vsakega za 20 EUR, zneska preživnine, ki jo je toženka dolžna plačevati za hčer, pa v obdobjih, razvidnih iz izreka, zvišalo za 55 EUR oziroma za 47 EUR (355. člen ZPP), (2) v ostalem tožnikovo pritožbo zavrnilo ter izpodbijano sodbo v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP), (3) toženkini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se nagrada in stroški izvedenca plačajo iz sredstev sodišča (3. točka 365. člena ZPP), (4) v ostalem pa toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tako npr. sklep VS RS II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, v kateri so navedene tudi druge sodne odločbe.
² Tako tudi sklep VS RS II Ips 345/2016 z dne 9. 2. 2017.
³ Navedeni znesek se nanaša na obdobje od julija 2018. Višji znesek ugotovljenih potreb za obdobje pred tem gre na račun stroška za šolsko prehrano, ki je od julija 2018 subvencionirana, in stroška, povezanega z dotedanjim sinovim ukvarjanjem z nogometom, s čimer je v naslednjem šolskem letu prenehal. Te ugotovitve v pritožbi niso sporne.
⁴ Pri čemer ni izhajal iz predpostavke, da je sam zmožen prispevati več kot polovico.
⁵ Tako tudi sodba VS RS II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2016.
⁶ To pa ne pomeni, da ta strošek ni sestavni del odločitve o stroških ob zaključku postopka.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 329/2018
• VSL Sodba IV Cp 1804/2020
• VSL Sodba IV Cp 1316/2023