VSL Sklep II Cp 760/2019

Jedro

Neutemeljeno peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, ki so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 10. 2007 (list. št. 339 sodnega spisa in nasl.) pri stavbi na naslovu ..., ugotovilo, da obstoji etažna lastnina (I. točka izreka), ugotovilo pripadajoča zemljišča kot splošne skupne dele stavbe (II. točka izreka), ugotovilo posamezne dele stavbe in pri njih lastninsko pravico v korist tam določenih oseb (III. točka izreka), ugotovilo splošne skupne dele stavbe (IV. točka izreka), na splošnih skupnih delih ugotovilo idealne deleže solastnine (V. točka izreka), ugotovilo posebne skupne dele stavbe (VI. točka izreka), ugotovilo, da se stavba z ID znakom X-0000 in njeni deli izbrišejo iz zemljiške knjige (VII. točka izreka) in odločilo vpis sklepa v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (VIII. točka izreka). Z dopolnilnim sklepom z dne 2. 2. 2018 je prvotni sklep dopolnilo tako, da je ugotovilo dodatne tri posamezne dele in pri njih lastninsko pravico v korist tam navedenih oseb (II. točka izreka).

2. Proti obema sklepoma je pritožbi vložila peta nasprotna udeleženka. Pritožbi sta bili s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 781/2018 z dne 5. 12. 2018 kot neutemeljeni zavrnjeni.

3. Izpodbijani sklep predstavlja popravni sklep, s katerim je sodišče v točki A. ugotovilo in popravilo očitno pisno pomoto v izračunih solastniških deležev na skupnih delih stavbe (na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča – ZVEtL-1). Pod točko B. je odločilo o izvedenskih stroških, ki so bili potrebni za odločitev v tem postopku.

4. S pritožbo peta nasprotna udeleženka sklep izpodbija glede osmih posameznih delov stavbe z ID znaki Y-000-13, Y-000-40, Y-000-61, Y-000-64, Y-000-66, Y-000-37, Y-000-38 in Y-000-69. Ponavlja svoje navedbe iz prvih dveh pritožb, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, konkretneje določbo 31. člena ZVEtL-1, saj že od zaključenih denacionalizacijskih postopkov v predmetni stavbi nima več lastnine. Vpis njene pravne prednice v zemljiško knjigo je bil zgolj posledica evidentno neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, ne pa zato, ker bi bila dejanska lastnica kakršnihkoli posameznih delov, kar v postopku ni bilo sporno. Dodaja, da vložitev predloga po 4. točki prvega in drugega odstavka 25. člena ZVEtL-1, kar je obrazložilo pritožbeno sodišče v svoji odločbi, ne bi bila smiselna. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških, saj Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in njej določenega pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) in ZVETL-1 posebnih določb o stroških ne vsebujeta, zato se smiselno uporabljajo določbe ZNP, ta pa v 35. členu določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v izpodbijanih posameznih delih stavbe pete nasprotne udeleženke ne določi kot solastnice, temveč določi drugega solastnika ali pa predlog v tem delu zavrne, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep v točki A. predstavlja zgolj popravni sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na opozorilo zemljiškoknjižnega sodišča ugotovilo očitno pisno pomoto v izračunih solastniških deležev na skupnih delih stavbe. Kot izhaja iz prvotnega sklepa z dne 18. 10. 2017 je sodišče na splošnih skupnih delih ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe v razmerju do skupnega deleža 13.606, pravilen izračun pa znaša 14.785, kar je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom utemeljeno popravilo in kar pritožba ne izpodbija. Neutemeljeno pa peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, kateri so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih tu izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov. Ob navedenem se za nerelevantno izkaže tudi pritožbena navedba, da vložitev predloga po 25. členu ZVEtL-1 ne bi bila smiselna. Pritožbeno sodišče je v prvotnem sklepu v tem delu peti nasprotni udeleženki navedeno nakazalo zgolj kot možnost, do katere je imela pravico in bi lahko prišla v poštev.

7. Pritožba ni utemeljena niti v stroškovnem delu. Pravilna je navedba, da ZVEtL posebnih določil o stroških ni imel, a je zmotna navedba, da takšnih določil nima ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje, ki je moralo skladno s 57. členom ZVEtL-1 pri odločanju o stroških uporabiti ta zakon, je pravilno obrazložilo, da je stroškovno odločitev sprejelo na podlagi 16. člena ZVEtL-1, ki ima določilo o založitvi in povrnitvi stroškov in predstavlja lex specialis proti določilom ZNP. Glede zavezancev za plačilo teh stroškov in v sam izračun pritožba ne posega.

8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1289/2021
• Dopolnilna sodba in sklep II Ips 388/2010
• VSL Sklep I Cp 1778/2020