VSL Sklep I Cp 740/2019

Jedro

Izjemna dopustitev fikcije vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje. Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga), mu tega ni mogoče očitati.

Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec kot hipotekarni dolžnik priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo terjatve 52.856,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroškov postopka, vse do najvišjega zneska 112.500 EUR, iz solastniškega deleža ½ nepremičnine ID znak parcela X 000 ter dopustiti plačilo terjatve s prodajo solastniškega deleža. Tožencu je naložilo, da mora tožnici plačati 1.798,18 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec se zoper zamudno sodbo pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev. Opozarja, da mu tožba ni bila vročena. Ni prejel niti obvestila o prispeli pošiljki 19. 10. 2017 niti pošiljke same, ki je bila vrnjena sodišču, pa na njej sploh ni označeno, zakaj. Toženec vso pošto, če je o njej le pravilno obveščen, prevzame. Predlaga svoje zaslišanje, zaslišanje prič in vpogled v vročilnico v spisu.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Višje sodišče v Ljubljani je na seji 5. 6. 2019 sklenilo, da bo opravilo pritožbeno obravnavo in na njej izvedlo v zvezi z vprašanjem vročitve tožbe predlagane dokaze. Ker je senat ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj, od odločitve o pritožbi pa tudi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnih pravni vprašanj, je v skladu s 5. odstavkom 347. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ob razpisu obravnave odločil, da bo o zadevi odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica.

5. Sodišče je na pritožbeni obravnavi zaslišalo toženca in priče A. A., B. B. ter C. C., vpogledalo listine v spisu (vrnjeno pošiljko oz. njeno ovojnico, vročilnice in pojasnilo pošte s 14. 6. 2019; list. št. 72 v spisu);

ni pa zaslišalo tožeče stranke (četudi gre pri zaslišanju strank za obojestranski dokaz, saj je pooblaščenec pojasnil, da o vprašanju vročanja ne ve ničesar), ter priče - poštarja, zaposlenega pri Pošti Slovenije, d. o. o., ki je opravljal vročitev pisanja, ker je tožena stranka že z izvedenimi dokazi uspela dokazati svoje pritožbene navedbe.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Zamudna sodba je posledica toženčeve pasivnosti - okoliščine, da toženec ne odgovori na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena. Ne gre za kaznovanje njegove neaktivnosti, ampak za specifičen način toženčevega disponiranja. Vzpostavlja se domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere se opira tožbeni zahtevek, ki je mogoča zato in samo takrat, ko je bil toženec seznanjen s tožnikovimi trditvami (oziroma mu je bilo to vsaj omogočeno) in ko je bil poučen o pravni posledici opustitve odgovora na tožbo. Življenjske izkušnje namreč kažejo, da se toženčeva neopravičena pasivnost ne more razumeti drugače, kot da priznava tožbene trditve.¹ V obravnavani zadevi se je po izdaji zamudne sodbe izkazalo, da ni tako. Toženec trdi, da na tožbo ni odgovoril, ker zanjo ni vedel.

8. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožencu tožba vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumnega pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oziroma imel razumno možnost, da za pisanje zve.²

9. Iz vrnjene vročilnice (zvezano pred list. št. 15 v spisu) izhaja, da naj bi pismonoša 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pisanju; nato pa po poteku roka pisanje vrnil sodišču, ker se H. P. (očitno to pomeni hišni predalčnik) odpira. Posebnost vročitve v neuporabni predalčnik po 4. odstavku 142. člena ZPP (za neuporaben predalčnih Pošta Slovenije šteje predalčnik, ki se odpira) je ta, da vročevalec sodnega pisanja ne pusti v takšnem predalčniku, ampak ga vrne sodišču. Načinu vročitve je torej imanentno, da se naslovnik s pisanjem ne (bo) seznani(l). Zato je ključnega pomena, da je pred tem nedvomno prejel obvestilo o pošiljki in o tem, kje jo lahko prevzame v roku 15 dni, ter opozorilo, kakšne bodo posledice opustitve prevzema. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje.³ Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga⁴), mu tega ni mogoče očitati.

10. Pritožbeno sodišče na podlagi zaslišanja toženca in prič, predvsem A. A., bivše soproge toženca, ki od vseh stanovalcev najpogosteje prazni poštni predalčnik, ugotavlja, da že prejem obvestila o sodnem pisanju, ni izkazan. Toženec je zelo prepričljivo izpovedal, da obvestila ni prejel in da se na prav vsako prejeto obvestilo odzove, kot se je odzval na kasnejše obvestilo o prejemu sodbe. Da za obvestilo ne vedo in ga niso prejele, so izpovedale tudi vse priče. Pojasnili pa tudi so (posebej v izpovedi prepričljiva in zanesljiva A. A., a tudi C. C. in B. B.), da se občasno dogaja, da pošiljk, ki jih pričakujejo, ne prejmejo, da njihove pošiljke prejmejo sosedje ali celo stanovalci v sosednji vasi, pa tudi obratno, torej, da pri toženčevih prejmejo pošiljke za druge ljudi, ki kljub opozorilu pošti dalj časa ostanejo v njihovem poštnem predalčniku. Vse priče so bile soglasne v opozorilu, da je dostava pošiljk pri njih zelo nezanesljiva, posebej ob menjavah poštarjev, ki so pogoste.

11. Glede na izpovedi toženca in prič C. C. ter A. A.⁵, da imajo ob hiši t. i. ameriški tip nabiralnika, ki se sicer ne zaklepa (in se nikdar ni, saj se ga ne da), se pa varno zapira „na klik“ (in se je zmeraj), pa ima pritožbeno sodišče tudi pomislek v ravnanje pismonoše, ki je pisanje vrnil sodišču z oznako, da se hišni predalčnik odpira.⁶ S takšnim ravnanjem je bila tožencu brez zakonske podlage onemogočena seznanitev s pisanjem. Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, ker te funkcije nima, se pa varno zapira, kakršen je (bil) po prepričanju sodišča predalčnik toženca, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost⁷, za presojo (ne)uporabnosti v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. To še posebej velja ob tehtanju pomena ohranitve zasebnosti pošiljk(e) ter pomena pravice do sodelovanja v postopku in s tem povezane možnosti seznanitve s sodnim pisanjem.⁸ Slednji je nedvomno treba dati prednost. Glede na to, da so priče izpovedale, da je predalčnik že vsa leta in ves čas tega sodnega postopka (slednje je odločilno) enak in ob dejstvu, ki ga izpostavlja pritožba, da je bila zamudna sodba tožencu v enak predalčnik v enakem stanju brez težav vročena, je pritožbeno sodišče prepričano: 1.) da toženec 19. 10. 2017 v hišnem predalčniku ni prejel obvestila o prispelem pisanju in 2.) da 6. 11. 2017 ni bilo pogojev za vrnitev pisanja sodišču, ampak bi moralo biti to puščeno v uporabnem poštnem predalniku, kar bi tožencu omogočilo seznanitev s tožbo. Toženec po prepričanju pritožbenega sodišča s pisanjem (tožbo s pozivom na odgovor) ni bil seznanjen in tudi ni imel razumne možnosti, da za pisanje zve.

12. Višje sodišče zaradi opisanega zaključuje, da je obravnavana pritožba utemeljena ter ji je v skladu z določbo 354. člena ZPP ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati postopek v fazi vročitve tožbe v odgovor (kar pritožbenemu sodišču onemogoča odpravo kršitev oziroma dopolnjevanje postopka z obravnavo na drugi stopnji).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.

Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ J. Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, stran 91.
² Prim. sklep VSRS II Ips 95/2016.
³ Prim. sklep, naveden v opombi 3.
⁴ Vrhovno sodišče je v sklepu, citiranem v opombi 3, kot tak razlog štelo daljšo odsotnost naslovnika iz stanovanja.
⁵ Za B. B. se je izkazalo, da pošte ne dviga, se mu zdi, da ima nabiralnik ključ, pa ne ve, kje ta ključ hranijo, opisuje, da je nabiralnik kdaj zjutraj odprt, A. A. pa je izpovedala, da B. B. nikdar ne vstane pred poldnevom. Pritožbeno sodišče zato njegovi v tem delu odstopajoči in nezanesljivi izpovedi ni moglo slediti.
⁶ Dokazni postopek je po prepričanju sodišča pokazal, da se predalčnik sam od sebe ne odpira.
⁷ O tem pojasnilo Pošte Slovenije, d. o. o. s 14. 6. 2019 s sklicevanjem na odločbo VSL II Cp 989/2015.
⁸ Prim. pojasnila v 9. točki obrazložitve zgoraj; sklep, naveden v 3. opombi; tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Aždajić proti Sloveniji z 8. 10. 2015, od 69. do 71. točke.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 256/2018
• VSL Sklep II Cp 2176/2018
• VSL Sodba I Cp 1327/2018