VSL Sklep II Cp 1319/2019

Jedro

Priposestvovanje, ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1, ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. Povedano drugače: 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži (svoj) pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede odločitve o stroških postopka (to je v točki B izreka) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je v točkah A/III, IV in V izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko A izreka: I. ugotovilo, da na stavbi z identifikacijsko številko 000 k. o. X¹, stoječi na parceli ..., na naslovu A., obstoji etažna lastnina; II. ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k tej stavbi v obsegu zemljišča pod stavbo predstavlja parcela ..., ki s tem postane splošni skupni del stavbe; III. ugotovilo še ostale v izreku navedene splošne skupne dele stavbe; IV. na splošnih skupnih delih stavbe iz II. in III. točke izreka ugotovilo solastninske deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov; V. ugotovilo posamezne dele stavbe in lastninsko pravico v korist oseb navedenih v izreku; VI. odločilo, da se vpisi po tem sklepu v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine pod ID 0000 z učinkom od 17. 11. 2015, od 14:32:12. Pod točko B izreka je odločilo o skupnih stroških postopka in prvim trem nasprotnim udeležencem naložilo, da predlagateljici povrnejo del teh stroškov.

2. Zoper odločitev v točkah III, IV, V in točki B vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka.

Sodišču prve stopnje očita, da je mimo pravil postopka komuniciralo s predlagateljico, to pa kaže na možnost nedopustnega vpliva na odločanje. Sodnica bi morala biti zato izločena. Opozarja, da ji vloga predlagateljice z dne 12. 3. 2019 ni bila vročena. Nanjo zato ni mogla odgovoriti, s tem pa ji je bila kršena pravica do izjave.

Odločitev o stroških postopka je neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.

Procesna kršitev, ki je vplivala na odločitev, je bila storjena tudi z neopravo naroka. Le-ta je bil v tej zadevi smotrn. Zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni pojasnilo.

Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Moralo bi razjasniti funkcijo in poimenovanje posameznih prostorov. Tako je sušilnica del podstrešja in je ugotovitev, da ta prostor ni predmet pogodb, napačna. Nerazjasnjena je tudi opredelitev ostalih prostorov. Posamezni prostor z ID znakom X-000-18 je garaža in ne prostor za opravljanje dejavnosti. Sodišče je spregledalo, da se Kupna pogodba z dne 29. 1. 1992 v drugi alineji 1. člena sklicuje na Stanovanjsko pogodbo z dne 9. 2. 1980 (v nadaljevanju Stanovanjska pogodba), pri čemer je predmet obeh pogodb isto stanovanje. Iz elaborata izhaja, da posamezna dela 15 in 16 nista bila sporna in je zato drugačna ugotovitev sodišča napačna. Na posameznem delu 16 bi sodišče zato moralo ugotoviti lastninsko pravico v njeno korist. Ker se sodišče ni ukvarjalo s priposestvovanjem, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno tudi v tem pogledu.

V nadaljevanju sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava. Pri tem ponovno izpostavi sklicevanje Kupne pogodbe z dne 29. 1. 1992 na Stanovanjsko pogodbo. Stranski prostori, ki so našteti v Stanovanjski pogodbi, so sestavni del stanovanja št. 2, to stanovanje pa je predmet kupne pogodbe 29. 1. 1992. Meni, da je zato zaključek, da pravni naslov za posamezne dele 17, 18, 19 in 20 niso izkazani, nepravilen. Sodišče je zmotno uporabilo 20. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Obrazložitev je le suhoparno parafraziranje te določbe. Vztraja, da izpolnjuje pogoje za priposestvovanje. Njena posest, ki ji do leta 2007, ko je postala predlagateljica lastnica mansardnega stanovanja, ni nihče nasprotoval, temelji na kupni pogodbi 29. 1. 1992, ta pa na Stanovanjski pogodbi. Sama je bila dobroverna, posest pa je trajala več kot deset let.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica očitke o neprimerni komunikaciji predlagateljice s sodiščem, o potrebni izločitvi sodnice ter o kršitvi pravice do izjave navezuje na dopis, ki ga je predlagateljica 11. 3. 2019 poslala sodišču ter na odgovor, ki ga je prejela. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica z dopisom z dne 11. 3. 2019 (list. št. 125) sodišče zaprosila le za informacijo o stanju zadeve oziroma o tem, kdaj lahko pričakuje izdajo končne odločbe, v odgovoru (list. št. 127) pa ji je bilo sporočeno, da je zadeva v fazi izdelave končnega sklepa, ki bo predvidoma izdan aprila 2019. Gre za povsem transparentno in s postopkovnimi pravili skladno komunikacijo med sodiščem in stranko², ki ne nudi prav nobene podlage za pritožbene očitke o možnosti nedopustnega vpliva na odločanje in o potrebi za izločitev sodnice. Ker predlagateljica v dopisu v zvezi z vsebino zadeve ni ničesar navajala ali predlagala, tudi vročanje ostalim udeležencem ni bilo potrebno. Do posega v pravico izjave zato ni prišlo.

6. Kot pritožnica že sama izpostavlja v pritožbi, sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine narok opravi le, če presodi, da je to smotrno (glej 29. člen ZVEtL-1). S tem, ko ga ni opravilo, zato sodišče prve stopnje ni storilo nobene postopkovne kršitve, zadostno pa je tudi pojasnilo, da je razlog za to v dejstvu, da je odločilo le na podlagi listinskih dokazov.

7. Kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje glede spornih posameznih delov z ID znakom X-000-16, X-000-17, X-000-19 in X-000-20 pravilno in popolno ugotovilo tudi dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Vprašanje, komu pripada posamezni del z ID znakom X-000-16³, je med udeleženci bilo sporno. V mnenju izvedenca (list. št. 83), na katerega se sklicuje pritožnica, je na drugi strani, na kateri so povzeti podatki o stavbi in njenih delih ter o lastnikih in uporabnikih, pri posameznem delu 16 kot uporabnica navedena pritožnica, navedeno pa je tudi to, da je sporno, ali del pripada vsakokratnim etažnim lastnikom ali pritožnici. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med deli, ki so sporni, tudi posamezni del 16, je zato pravilna.

9. Pravni naslov, s katerim udeleženec dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu, je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (19. člen ZVEtL-1).

10. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, Stanovanjska pogodba (priloga B2) ni taka listina, saj je na njeni podlagi pravni prednik tožnice pridobil (le) stanovanjsko pravico oziroma pravico uporabe, ne pa lastninske pravice. Listine, s katerimi se je (v korist pritožnice) prenašala lastninska pravica, so zato le Kupna pogodba z dne 29. 1. 1992 (priloga B5 in B20), Kupna pogodba z dne 12. 10. 1992 (priloga B8 in B20), Pogodba o zamenjavi z dne 11. 10. 1978 (priloga B9 in B21) in Darilna pogodba z dne 23. 6. 1993 (priloga B10). Iz vsebine teh listin pa (niti opisno in brez navedbe površin) ne izhaja, da bi bila na pritožnico prenesena tudi lastninska pravica na spornih posameznih delih. Tako je bila s Pogodbo o zamenjavi z dne 11. 10. 1978 in Darilno pogodbo z dne 23. 6. 1993 prenesena lastninska pravica na garaži, to je posameznem delu z ID znakom X-000-18, s Kupno pogodbo z dne 12. 10. 1992 lastninska pravica na kletnem prostoru, to je na posameznem delu z ID znakom X-000-1, s Kupno pogodbo z dne 29. 1. 1992 pa lastninska pravica na posameznemu delu z ID znakom X-000-2. Iz zadnje navedene pogodbe izhaja, da je pritožnica kupila stanovanje v površini 80,07 m2. Katere prostore ta površina obsega, je navedeno v 2. členu pogodbe, tem prostorom in površini pa (kar za pritožnico ni sporno) ustreza posamezni del z ID znakom X-000-2, ki, kot izhaja iz geodetskega elaborata, meri 83,2 m2. V kupni pogodbi ni navedeno, da bi bili predmet prodaje morda še „stranski prostori“, ki v zgoraj navedeni površini niso zajeti. Ker sporni posamezni deli 16, 17, 19 in 20 (ob upoštevanju površin navedenih v 16. točki izpodbijanega sklepa) skupaj merijo še dodatnih 47,5 m2, to narekuje zaključek, da je bolj verjetno, da (ne glede na njihovo poimenovanje) niso bili predmet prodaje oziroma nakupa. Na tako presojo ne more vplivati niti sklicevanje pritožnice na drugo alinejo 1. člena Kupne pogodbe z dne 29. 1. 1992, saj sta se pogodbeni stranki v tej določbi na Stanovanjsko pogodbo sklicevali le zaradi ugotovitve, da je bil pravni prednik pritožnice imetnik stanovanjske pravice, ne pa zaradi opredelitve predmeta prodaje. Ta je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, natančno opredeljen v 2. členu kupne pogodbe.

11. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, priposestvovanje, ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1, ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. Povedano drugače: 20. člen ZVEtL-1 pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži (svoj) pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1⁴. Ker pritožnica za sporne posamezne dele ni predložila svojega pravnega naslova, se glede na zgoraj obrazloženo neutemeljeno sklicuje na priposestvovanje, sodišču prve stopnje pa posledično neutemeljeno očita tako zmotno uporabo materialnega prava kot tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

12. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sporne posamezne dele opredelilo kot splošne skupne dele je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče pa ob tem še enkrat opozarja, da ta odločitev ni ovira, da pritožnica svoje zatrjevane pravice na spornih posameznih delih ne bi mogla uveljaviti v pravdi (35. člen ZVEtL-1).

13. Pritožba pa sodišču prve stopnje v zvezi s stroškovno odločitvijo utemeljeno očita kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev te odločitve je namreč v sodbi popolnoma izostala, posledično pa tudi ni mogoč njen pritožbeni preizkus.

14. Pritožba je torej delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato delno ugodilo in izpodbijano odločitev ob upoštevanju 354. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) razveljavilo v točki B izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP potrdilo. Za delno razveljavitev sklepa se je pritožbeno sodišče odločilo zato, ker kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti samo. Niso mu namreč poznani razlogi, ki so sodišču narekovali sporno odločitev. Razveljavitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je postopek o glavni stvari že končan.

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju navedbo povsod iste katastrske občine izpušča.
² Enakega načina se je 29. 3. 2019 poslužila tudi pritožnica, ko je zaprosila za čim hitrejše nadaljevanje postopka ter razpis naroka.
³ Ker odločitev o tem, kdo je lastnik posameznega dela z ID znakom X-000-15 v pritožbenem postopku ni izpodbijana, ga pritožbeno sodišče v zvezi z vprašanjem spornosti ne omenja.
⁴ Enako stališče je zavzeto tudi v sodni praksi (glej odločbe tega sodišča I Cp 247/2012, II Cp 1481/2017, II Cp 539/2019).

Datum zadnje spremembe:

20.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1398/2020
• VSL sodba II Cp 2269/2012
• VSL sklep I Cp 1858/2014