VSL Sklep I Cp 475/2019

Jedro

Kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v novem zakonu (ZVEtl-1) niso določeni kot primarni in sekundarni, ampak so na abstraktni ravni določeni enakovredno in jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera. Tako je sodišče prve stopnje kot enega izmed meril pravilno upoštevalo tudi preteklo redno rabo zemljišča, ki je, glede na zakonodajno gradivo, namenjeno ravno popravi rezultatov dobljenih na podlagi merila iz prve točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče je določilo upoštevajoč celovito presojo vseh štirih meril.

Glede na ugotovitev, da je zemljišče že vse od izgradnje stavbe funkcionalno povezano s stavbo ter je bilo že od takrat dejansko namenjeno redni rabi stavbe ter potrebam njenih stanovalcev, lastniki posameznih delov stavbe na tem zemljišču niso imeli le omejenega pričakovanja bodoče deljene rabe, ampak pravico uporabe, ki je z nakupom posameznih delov stavbe nanje prešla ex lege na podlagi zakona. Ker cesta ni bila nikoli zgrajena, niti niso izkazane druge okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o izgubi te pravice, je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bili lastniki posameznih delov stavbe ob uveljavitvi ZLNDL imetniki pravice uporabe na tem zemljišču, ki se je transformirala v (so)lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sta parceli št. 977/25 in 977/29, obe k.o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom X-1447 na naslovu P., stoječi na parceli št. 977/8, k.o. ..., ter sta v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da se parceli št. 977/25 in 977/29, obe k.o. ..., v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po uradni dolžnosti vpišeta v zemljiški knjigi kot splošna skupna dela stavbe z ID znakom X-1447 ter sta v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe (II. točka izreka sklepa). Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljiška k stavbi, navedeni v I. točki izreka sklepa, ki se nanaša na parcele št. 977/26, 977/27, 977/28, 977/30, vse k.o. ..., pa je ustavilo (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. In II. točko izreka sklep se pravočasno pritožuje prva udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog predlagateljev zavrže oziroma zavrne. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da ni izvedenec tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče k stavbi, ampak je to naloga sodišča. Nepremičnina parc. št. 977/25, k.o. ..., je grajeno javno dobro lokalnega pomena, saj predstavlja zelene površine v soseski. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do predloženega mnenja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. V sklepu tako niso podani razlogi o odločilnih dejstvih. Glede na zazidalni načrt, ki ni bil v celoti realiziran, so lahko imeli predlagatelji na nepremičninah, ki jih predlagajo kot pripadajoče zemljišče, le omejeno pričakovanje bodoče „deljene“ rabe teh nepremičnin, ne pa pričakovanje lastninske pravice. Zgrajena cesta bi imela namreč javni značaj. Zatrjevano dejstvo, da so te nepremičnine uporabljali že vrsto let, pa ni pravno odločilno in ne more privesti do pravice uporabe.

3. Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek po ZVEtL-1¹ omogoča tudi izvedbo razmejitve med zemljišči, namenjenimi rabi posamezne stanovanjske zgradbe, skupni rabi več zgradb in splošni rabi.² Prva udeleženka je v predmetni zadevi formalna udeleženka postopka, ki lahko zaradi varovanja javnega interesa, ki ga mora verjetno izkazati, v postopku uveljavlja vse zahtevke, ki jih lahko uveljavljajo drugi udeleženci (četrti odstavek 47. člena ZVEtL-1).

6. Sodišče prve stopnje je pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo, zgrajeno leta 1970, pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1, po katerih se upošteva zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli; 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Obseg pripadajočega zemljišča k stavbi je ugotavljalo na podlagi mnenja izvedenke urbanistične stroke, ogleda na kraju samem in ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke, ki je izdelal sodno parcelacijo obravnavanih zemljišč.

7. Sodišče prve stopnje je tako pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi izhajalo iz prostorskega akta ob izgradnji stavbe (spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka M., ZN št. 291/70, uradno objavljen/potrjena leta 1972). Ker pa ta v neposredni bližini predmetne stavbe ni bil izveden v celoti, je pravilno upoštevalo tudi preostala merila iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.

8. Tako je na podlagi ugotovitev, da:

- je bila stavba zgrajena 1970 leta,

- je na podlagi prostorskega akta ob izgradnji stavbe to zemljišče³ predstavljalo: - na južni in zahodni strani stavbe prostor, potreben za izvedbo emisijske zamejitve za stavbo, - na severni strani stavbe prostor namenjen intimi stavbe kot tudi prostor, potreben za njeno vzdrževanje in - na vzhodni strani stavbe izključni dostop do stavbe,

- je bila na južni strani stavbe načrtovana štiri pasovna cesta, ki pa ni bila nikoli zgrajena,

- zadnji prostorski akt izpred leta 1998, ki je veljal vse do leta 2010, zemljišča na južni strani stavbe ni več določal kot zemljišče namenjeno izgradnji javne ceste oziroma zemljišče, namenjeno za potrebe javne splošne rabe,

- so bile v času družbene lastnine soseske večstanovanjskih stavb izven območja starih mestnih/vaških jeder praviloma načrtovane na način, da so bile od regulacijske linije odmaknjene v notranjost in tako niso bile postavljene na mejo javnega telesa, prostor med javnim telesom (cesto) in večstanovanjsko stavbo pa je bil namenjen redni rabi stavbe in ne splošni javni rabi,

- to zemljišče v naravi predstavlja izključni dostop do stavbe (glavni vhod in vhod v kletni del), zeleno površino okrog stavbe z drevesno in grmovno zazelenitvijo, prostor za vzdrževanje stavbe, prostor emisijske zamejitve v korist stavbe, prostor za igro in počitek v redni rabi stanovalcev stavbe,

- to zemljišče že vse od izgradnje stavbe in ureditve njene okolice služi zgradbi ter potrebam njenih stanovalcev, ki to zemljišče ves ta čas tudi uporabljajo, koristijo ter vzdržujejo (kosijo zelenico, obrezujejo drevesa in grmičevje, čistijo sneg),

- to zemljišče predstavlja enovito zaključeno celoto s predmetno stavbo in njenim stavbiščem,

- je bilo to zemljišče, kot pripadajoče k stavbi, že določeno z upravno odločbo z dne 15. 10. 1999,

pravilno zaključilo, da sta nepremičnini parc. št. 977/25 in 977/29, obe k.o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom X-1447.

9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da ugotovitev, da stanovalci stavbe uporabljajo to zemljišče že vrsto let, vse od izgradnje stavbe, ni pravno pomembna. Kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi namreč v novem zakonu niso določeni kot primarni in sekundarni, ampak so na abstraktni ravni določeni enakovredno in jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera. Tako je sodišče prve stopnje kot enega izmed meril pravilno upoštevalo tudi preteklo redno rabo zemljišča, ki je, glede na zakonodajno gradivo⁴, namenjeno ravno popravi rezultatov dobljenih na podlagi merila iz prve točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče je določilo upoštevajoč celovito presojo vseh štirih meril.

10. Prva udeleženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje določitvi pripadajočega zemljišča na tem zemljišču nasprotovala, ker naj bi šlo v večjem delu za površine grajenega javnega dobra. Kot na del svoje trditvene podlage se je sklicevala na mnenje svojih oddelkov. Sodišče se je do teh navedb prve udeleženke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obsežno opredelilo⁵. Pri tem ni nekritično sledilo izvedenskemu mnenju izvedenke za urbanizem, ampak se je do pritožničinih pripomb vsebinsko opredelilo, izvedensko mnenje pa ocenilo tudi glede na ugotovitve na ogledu na kraju samem ter listinsko (urbanistično) dokumentacijo v spisu. Zatrjevana procesna kršitev tako ni podana. Glede na ugotovitve: - da gre za zelene površine neposredno okrog stavbe ob južni, zahodni in severni fasadi stavbe ter za izključni dostop in vhod v predmetno stavbo⁶, - da je bilo to zemljišče v pretežni meri predvideno kot pripadajoče zemljišče k stavbi že s prostorskim aktom ob izgradnji stavbe, - da gradnja načrtovane javne ceste na južnem delu zemljišča ni bila nikoli izvedena, v zadnjem, za določitev pripadajočega zemljišča relevantnem prostorskem aktu, pa deli zemljišča, ki so bili predvideni za gradnjo javnih cest, niso več namenjeni za potrebe javne splošne rabe ter, - da to zemljišče že vse od izgradnje služi izključno stavbi ter potrebam njenih stanovalcev; pa višje sodišče tudi pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je ugovor prve udeleženke, da sporno zemljišče predstavlja grajeno javno dobro oziroma javne površine, neutemeljen.

11. Glede na zgornjo ugotovitev, da k stavbi določeno pripadajoče zemljišče ne predstavlja javnega dobra ter upoštevaje, da se je prva udeleženka postopka udeleževala zaradi varstva javnega interesa in na tem zemljišču ni uveljavljala pridobitve stvarnih oziroma obligacijskih pravic na drugih podlagah, opozarjanje, da predlagatelji na tako določenem zemljišču niso pridobili pravice uporabe, presega obseg njenih upravičenj v tem postopku. Tudi sicer pa je pritožba v tem delu neutemeljena. Glede na ugotovitev, da je to zemljišče že vse od izgradnje stavbe funkcionalno povezano s stavbo ter je bilo že od takrat dejansko namenjeno redni rabi stavbe ter potrebam njenih stanovalcev, lastniki posameznih delov stavbe na tem zemljišču niso imeli le omejenega pričakovanja bodoče deljene rabe, ampak pravico uporabe, ki je z nakupom posameznih delov stavbe nanje prešla ex lege na podlagi zakona.⁷ Ker cesta ni bila nikoli zgrajena, niti niso izkazane druge okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o izgubi te pravice, je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bili lastniki posameznih delov stavbe ob uveljavitvi ZLNDL⁸ imetniki pravice uporabe na tem zemljišču, ki se je transformirala v (so)lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1).

12. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP⁹ v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP¹⁰), je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

-------------------------------
¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.
² dr. Matija Damjan, Zapleti pri lastninjenju nekdanjih nepremičnin v družbeni lastnini in urejanje sedanjega (neurejenega) stanja, Pravosodni bilten št. 1/2011, str. 145.
³ Nepremičnini, ki imata po izvedeni parcelaciji v predmetni zadevi parc. št. 977/25 in 977/29, obe k.o. ...
⁴ Glej predlog ZVEtL-1 v Poročevalcu DZ, letnik 2017, datum objave: 25. 4. 2017, EVA: 2015-2030-0002, str. 66.
⁵ 14. in 16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁶ Iz obsega pripadajočega zemljišča je izvzeta asfaltirana povezovalna pešpot soseske, parkirišče na severni strani ter javni pločnik.
⁷ Investitor je pravico uporabe na tem zemljišču pridobil s kupoprodajno pogodbo z dne 26. 2. 1968 (priloga B2).
⁸ Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. RS, št. 44/97 in 59/01.
⁹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
¹⁰ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1070/2020
• VSL Sklep I Cp 623/2021
• VSL Sklep I Cp 1580/2020