VSL Sklep I Cp 1025/2019

Jedro

Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo nepremičnini 2542 k.o. X, katere solastnika sta predlagateljica do 379/34718 in nasprotni udeleženec do 34339/34718 ter 2526 k.o. X, katere solastnika sta predlagateljica do 119/11620 in nasprotni udeleženec do - pravilno - 1643/1660, tako, da jih je dodelilo v izključno last nasprotnemu udeležencu, ki je dolžan predlagateljici izplačati vrednost solastniških deležev v znesku 1.673,97 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri banki A. d. d. (I. točka izreka). Odločilo je, da ima predlagateljica do izplačila zastavno pravico na nepremičninah 2542 in 2526 k.o. X (II. točka izreka) ter da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti solastniški delež skupnih stroškov postopka v višini 707,51 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Preostale stroške postopka nosi vsak udeleženec sam (IV. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se opravi fizična delitev. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je izbiro načina delitve utemeljilo z dejstvom, da bi stroški parcelacije znašali približno toliko, kolikor znaša vrednost predlagateljičinega idealnega deleža. To ne drži, saj se stroški parcelacije enega zemljišča v praksi gibljejo med 600 - 900 EUR. Tudi sicer pa je zmotno sklicevanje na stroške parcelacije kot razlog nezmožnosti delitve, saj ti stroški ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari in predstavljajo skupne stroške postopka. Na kakšni podlagi je sodišče ugotovilo, da zemljišča ni mogoče fizično deliti, ni moč preizkusiti. Takšna ugotovitev v postopku ni bila izkazana, niti ni bilo ugotovljeno, da bi v primeru fizične delitve prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari. Predlagateljici ni bila dana možnost, da se do takih zaključkov sodišča prve stopnje opredeli pred izdajo sklepa, na kar bi jo moralo pozvati sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva. Izvedenec nezmožnosti delitve ni ugotovil, prav tako pa nobena od stranka na mnenje izvedenca ni imela pripomb. Fizična delitev je možna, zato naj se opravi. Izpodbijana odločitev je tudi obid določil III. poglavja ZKZ, ki določa posebne pogoje pri prometu s kmetijskimi zemljišči in le-tega pogojuje z objavo ponudbe na oglasni deski upravne enote. Sodišče posebnega statusa kmetijskih zemljišč ni upoštevalo.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni podal odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta solastnika parcele 2542 k.o. X, ki je v 33% opredeljena kot stavbno zemljišče, v preostalem delu pa je kmetijsko zemljišče, ter parcele 2526 k.o. X, ki v celoti predstavlja kmetijsko zemljišče. V postopku je sodišče prve stopnje postavilo sodna izvedenca kmetijske stroke in gradbene stroke, ki sta podala mnenje o vrednosti obravnavanih nepremičnin.

6. Predlagateljica je predlagala fizično delitev solastnih parcel, nasprotni udeleženec pa je v odgovoru na predlog navedel, da delitev predstavlja nepotrebno razkosavanje zemljišča, ki je gospodarsko neprimerno, ter da naj izvedenci določijo, kateri del zemljišča naj pripade predlagateljici in kateri del njemu. Na naroku dne 1. 4. 2019 pa je nasprotni udeleženec predlagal izplačilo predlagateljice.

7. Materialno pravno izhodišče za odločitev v zadevi predstavlja določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku določa fizično delitev. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv¹. Zemljišče se lahko razdeli na samostojne realne dele, če to ni v nasprotju s prisilnimi predpisi. Delitev zemljišča se opravi po pravilih geometrije. Civilna delitev pride v poštev le, če je predmet nedeljiv ali če je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.

8. Sodišče prve stopnje predlogu predlagateljice za fizično delitev ni ugodilo. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se opravi civilna delitev tako, da namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta nasprotnemu udeležencu, ki mu je naložilo izplačilo vrednosti solastnega deleža predlagateljice. Ker je fizična delitev primarna delitev, pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 70. člena SPZ, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, zakaj fizična delitev v naravi ni možna. Razlog sodišča prve stopnje, s katerim utemeljuje obstoj zmanjšanja vrednosti stvari zaradi stroškov parcelacije, ni utemeljen, saj stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (126. člen ZNP). Pritožba tako utemeljeno opozarja, da sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni navedlo, na kakšni podlagi je sprejelo zaključek, da bi v primeru fizične delitve prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari ali da fizična delitev ni mogoča, saj izvedenca, ki razpolagata s strokovnim znanjem, mnenja o morebitni nedeljivosti zemljišč nista podala. Ker razlogi o odločilnih dejstvih niso navedeni, je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP odločilo, ker ugotovljene absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more odpraviti samo, poleg tega pa ocenjuje, da vrnitev zadeve v nov postopek ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da odločitev o delitvi nepremičnin predstavlja obid Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), saj navedeni zakon v III. poglavju omejuje zgolj promet s kmetijskimi zemljišči, ne posega pa v upravičenje solastnika zahtevati delitev stvari (69. člen SPZ).

10. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za delitev solastnih nepremičnin ter pri tem pravilno uporabi določilo 70. člena SPZ, ki kot primaren način delitve določa fizično delitev. To pomeni, da lahko sodišče odloči o civilni delitvi stvari zgolj v primeru, ko fizična delitev ni možna ali bi bila ta možna zgolj ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ V. Rijavec: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV, 2004, stran: 358

Datum zadnje spremembe:

11.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 971/2017
• VSL Sklep I Cp 700/2019
• VSK sklep Cp 1258/2008