VSL Sklep IV Cp 1573/2019

Jedro

Skladno z enotno sodno prakso, je mogoče ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP izdati le v izjemnih situacijah, ko je zaradi varstva ogroženega otroka, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje, treba ukrepati še pred zaključkom pravde in pravnomočnostjo sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče prve stopnje začasno uredilo stike med predlagateljem in mld. otrokom strank postopka, in sicer potekajo a.) prvi in tretji teden v mesecu ob sredah in petkih od 16.30, ko ga predlagatelj pobere v vrtcu, do 19.00 ure, ko ga preda na dvorišču pred materinim blokom, b.) drugi in četrti teden v mesecu ob ponedeljkih in sredah od 16.30, ko predlagatelj A. A. pobere v vrtcu, do 19.00 ure, ko ga vrne nasprotni udeleženki na dvorišču pred blokom ter ob sobotah in nedeljah v drugem in četrtem tednu v mesecu, ko A. A. v soboto ob 9.00 uri prevzame na dvorišču pred blokom, do nedelje do 19.00 ure, ko ga preda nasprotni udeleženki na istem mestu, c.) vikend stik v drugem tednu v avgustu 2019 se podaljša za dodatni dan tako, da predlagatelj otroka v petek ob 9.00 uri pobere na dvorišču pred blokom in ga po zaključku stika v nedeljo ob 19.00 uri na istem mestu preda nazaj nasprotni udeleženki, d.) vikend stik v drugem tednu septembra 2019 se podaljša za dva dneva tako, da predlagatelj A. A. v četrtek ob 9.00 uri pobere na dvorišču pred blokom in ga po zaključku stika v nedeljo ob 19.00 uri na istem mestu preda nazaj nasprotni udeleženki. Za primer kršitve začasne odredbe je udeležencema določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo kazen za primer, če bosta ravnala v nasprotju z obveznostjo iz začasne odredbe (točka I//3 izreka). Kar je zahteval predlagatelj več ali drugače, to je glede drugačnega obsega stikov v času poletnih počitnic ter glede morebitnega prevzemanja prenočevanja mld. A. A. s strani očeta v času, ko bi otrok sicer prenočil pri tretjih osebah, je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa in višino zagrožene denarne kazni za primer kršitve začasne odredbe se pritožuje predlagatelj, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu predlogu, za primer kršitve začasne odredbe pa določi denarno kazen v višini 600,00 EUR. Ker je oče enako pomemben za otrokov razvoj kot mati, bi moralo sodišče v času poletnih počitnic omogočiti več ali vsaj enako stikov otroka z njim kot z mamo in s tem kvalitetno preživljanje časa ter daljši skupen dopust. Korist in pravica otroka je imeti oba starša enako. Sodišče ni utemeljilo razlogov za odločitev. Res je CSD podal mnenje, da je treba stike podaljševati postopoma, vendar že januarja 2019. Sodišče ni upoštevalo, da se stiki na podlagi začasne odredbe z dne 5. 3. 2019, torej več kot štiri mesece, že izvajajo in se je otrok stikov povsem navadil. Sicer pa je bil otrok stikov z njim vajen že prej, zato bi moralo sodišče stike poleti podaljšati za en teden. A. A. je pri njem že večkrat brez težav prespal, zato postopno uvajanje v prenočevanje ni potrebno. Diskriminatorno je, da ima nasprotna udeleženka, ki omejuje stike oziroma otežkoča stike, otroka skoraj vse dni v juliju, avgustu in septembru. Sodišče zavrnitve predloga stikov za dopust v juliju ni obrazložilo. Razlogi v sklepu so si v nasprotju, saj je ugotovljeno, da so stiki otroku v korist, hkrati pa je zavrnjen predlog o stikih med poletnimi počitnicami, razen v obsegu, določenem v I. točki izreka sklepa pod c.) in d.). Ker je korist otroka, da čim več časa preživi z očetom in da zanj poskrbi oče, ko mati ne more, je neutemeljeno zavrnjen predlog, da otrok prespi pri njem, ko bi sicer prespal pri tretji osebi. Mama nasprotne udeleženke in kdo tretji, pri katerem otrok občasno prespi, nima pravice do stikov. To pravico jim sodišče daje nezakonito in neutemeljeno. Glede na to, da bo nasprotna udeleženka kmalu rodila, otrok gre pa za 14 dni na morje, bo otrok očitno na počitnicah z babico ali nekom tretjim, namesto da bi bil z njim. Tudi v tem delu sodišče zavrnitve predloga ni obrazložilo in se sklepa ne da preizkusiti. Navaja, da je nasprotna udeleženka tista, ki povzroča nered in nepredvidljivost, ko onemogoča stik, otroka vozi na prenočevanje in počitnice k svoji mami ali tretjim. Če otrok zaradi nereda ne sme večkrat prespati pri očetu, ne sme niti pri tretji osebi. V izpodbijanem sklepu ni bila zasledovana največja korist otroka, otrok je prikrajšan za kvalitetne stike in dopustovanje z očetom v času poletnih počitnic, kar je kršitev materialnega prava, predvsem 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Nasprotna udeleženka je že večkrat kršila začasno odredbo z dne 5. 3. 2019 in začasno sodno poravnavo z dne 9. 4. 2019, in je ugotovitev sodišča, da se stiki izvršujejo skladno z začasno odredbo in potekajo redno in kontinuirano, zmotna. Glede na SMS z dne 14. 7. 2019, v katerem je nasprotna udeleženka sporočila, da gre otrok na morje za 14 dni, bo nasprotna udeleženka začasno odredbo namerno kršila tudi v bodoče. Neutemeljeno in v nasprotju z dokazi v spisu je zato sodišče znižalo že določeno denarno kazen v višini 500,00 EUR; moralo bi jo obdržati v veljavi ali pa celo zvišati na najmanj 600,00 EUR, saj niti kazen 500,00 EUR nasprotne udeleženke ne prisili k spoštovanju sodne odločbe. Tudi odločitve o znižanju denarne kazni sodišče ni obrazložilo in se sklepa tudi v tem delu ne da preizkusiti.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da se s predlagateljem dogovarjata glede stikov z otrokom in ima predlagatelj stike tudi mimo sodnih odločb. Z otrokom je bil na morju in popoldanske stike ima večkrat, kot je določeno v začasni odredbi. Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče neutemeljeno razširilo prej določene stike predlagatelja z A. A. Ravnalo je v nasprotju z mnenjem CSD, ki je predlagal, da se o zdravstvenih težavah otroka oziroma za vzroke težav z dihanjem pridobi mnenje zdravstvene stroke. Novo začasno odredbo bi sodišče lahko izdalo le, če bi ugotovilo, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda. V konkretnem primeru to ni izkazano.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno z enotno sodno prakso, ki se je izoblikovala na podlagi odločb Ustavnega sodišča¹, je mogoče ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP izdati le v izjemnih situacijah, ko je zaradi varstva ogroženega otroka, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje, treba ukrepati še pred zaključkom pravde in pravnomočnostjo sodbe². Začasna odredba ne more biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, za izdajo začasne odredbe zadostuje standard verjetnosti in ne kot za izdajo končne odločbe prepričanje. V postopku za izdajo začasne odredbe tako ni naloga sodišča, da poišče optimalen način izvajanja stikov nerezidenčnega starša z otrokom, pač pa začasno določi stike tako, da otroku ne škodijo.

6. Višje sodišče nima nobenih pomislekov v to, da so na podlagi izdane začasne odredbe, spremenjene z izpodbijanim sklepom, stiki med A. A. in predlagateljem urejeni tako, da otroku ne škodijo. Dokončno bo stike uredilo sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ko bo zanesljivo ugotovilo vsa relevantna dejstva in okoliščine. Zaenkrat pa je dejansko stanje raziskalo toliko, da je lahko sprejelo odločitev o začasni določitvi stikov. Ugotovitvam in razlogom, ki so vodile sodišče prve stopnje, da je sprejelo izpodbijano odločitev, višje sodišče v celoti pritrjuje. Sodišče prve stopnje se je izreklo o vseh pravnorelevantnih dejstvih in obrazložilo je zakaj ni v celoti ugodilo predlagateljevemu predlogu. Daljših stikov v času počitnic ni določilo zato, ker po podatkih, ki jih je imelo na voljo ob odločitvi, A. A. še ni bil sam z očetom nikoli cel teden, CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, pa je podal mnenje, da je treba stike širiti postopno. A. A. je star 3 leta, v tej starosti otroci težko sprejemajo spremembe in daljšo odsotnost od rezidenčnega starša. Možnost krajših dopustov predlagatelja in A. A. je podana glede na v začasni odredbi določene stike, iz odgovora na pritožbo pa izhaja, da sta predlagatelj in A. A. na krajših dopustih tudi bila. Tem navedbam predlagatelj ni nasprotoval. Čeprav je od izdaje začasne odredbe dalje A. A. že nekajkrat prespal pri očetu, pa iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pri njem prespal kdaj cel teden. Tudi po mnenju višjega sodišča bi odločitev, da bi z očetom kar naenkrat šel za cel teden na dopust, triletnemu otroku lahko škodovala. Sodišče prve stopnje je to natančno obrazložilo v točki 23 izpodbijanega sklepa. Skladno z izdano začasno odredbo je A. A. pričel s prenočevanjem pri očetu v mesecu juliju in bi lahko bilo škodljivo, da bi že takoj julija z očetom prebil cel teden, pa še v tujem okolju. Z očetom je glede na izdano začasno odredbo v juliju prebil dvakrat po eno noč, torej bi bilo tudi podaljšanje stika za en teden v avgustu in septembru velika sprememba. Glede podaljšanja stika v septembru ima izpodbijani sklep razloge v točki 24. Očitek o nezadostni obrazložitvi (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) torej ni utemeljen. Prav tako ne očitek o nasprotju med zavrnilnim delom izreka sklepa in razlogi. Če sodišče ne bi ugotovilo, da so stiki med A. A. in predlagateljem otroku v korist, začasne odredbe sploh ne bi izdalo. Ni pa otroku v korist, da bi se stiki naenkrat občutno povečali in bi otrok cel teden preživel brez fizične prisotnosti mame, na katero je očitno navajen in navezan. Treba je upoštevati tudi, da je mati v tem obdobju rodila, zato bi A. A. daljšo odsotnost od mame in sorojenca lahko razumel kot odrinjanje od novega člana družine in mame ter postal ljubosumen na sorojenca.

7. Otrok ima pravico do stikov tudi z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, če to ni v nasprotju z otrokovo koristjo (106.a člen ZZZDR). Iz podatkov spisa ne izhaja, da stiki A. A. z babico (mamo nasprotne udeleženke) ne bi bili otroku v korist ali da A. A. ne bi bilo v korist, če ima stike še s kakšnim sorodnikom po mamini strani. Tudi ni nobenega podatka, ki bi kazal na to, da bi A. A. škodovalo, če kdaj prespi pri starih starših. Otrok ima pravico do stikov s starimi starši in dejstvo, da sta se starša razšla, na to otrokovo pravico ne sme vplivati. Predlagatelj ne zatrjuje, da v času, ko sta živela z nasprotno udeleženko skupaj, A. A. ni imel stikov s starimi starši. A. A. je očitno vajen življenja s starimi starši, saj sta z mamo nekaj časa živela pri njenih starših. To pomeni, da prenočevanje A. A. pri mamini mami za otroka ni nekaj novega in nepredvidljivega. Zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi A. A. občasno prespal pri babici. Razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrnitev predloga, da bi A. A. prespal pri predlagatelju med nameravano odsotnostjo nasprotne udeleženke v točki 28 izpodbijanega sklepa so jasni in življenjski. Sodišče druge stopnje jim pritrjuje in se sklicuje nanje ter zavrača neutemeljene očitke pritožbe o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe ter kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera je za primer kršitve začasne odredbe določena kazen 300,00 EUR primerna. Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče v točki 30 izpodbijanega sklepa, namen denarne kazni, ki jo sodišče izreče po 272. členu v zvezi s 226. in 227. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ni kaznovanje, pač pa zagotovitev spoštovanja sodne odločbe. Namen izdane začasne odredbe je, da se kontinuirano izvajajo stiki med predlagateljem in A. A., ker bi sicer lahko prišlo do odtujitve. Da predlagatelj in A. A. stike imata, ni sporno. Iz ugotovitev sodišča v pravnomočnem sklepu, ki ga je izdalo sodišče v tej zadevi 25. 7. 2019 v zvezi s predlogom predlagatelja za izrek in izterjavo denarne kazni zaradi kršitve začasne odredbe, izhaja, da kljub težavam, ki nastajajo zaradi konfliktnega odnosa med strankama tega postopka, stiki med A. A. in predlagateljem potekajo in da se stranki postopka kljub konfliktnemu odnosu uspeta za stike dogovoriti tudi izven okvirov začasne odredbe. Nasprotna udeleženka si prizadeva izpadle stike nadomestiti s stiki v času, ko jih predlagatelj po začasni odredbi nima. Glede na to očitki o preprečevanju in znatnem otežkočenju stikov ne držijo. Kazen 300,00 EUR je v zakonskih mejah in glede na izkazano prizadevanje za zagotovitev rednih stikov A. A. s predlagateljem, višje sodišče ne vidi razloga za višanje v izpodbijanem sklepu določene kazni za primer kršitve začasne odredbe. Tako kot prvo sodišče tudi pritožbeno sodišče poudarja, da je v največjo korist mld. A. A., da sta starša sposobna komunikacije in dogovora glede otroka, zato apelira na njiju, naj bosta drug do drugega strpna in naj vsaj glede življenja in koristi otroka poskušata stvari reševati sporazumno.

9. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso utemeljeni. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločitev v zavrnilnem delu materialnopravno pravilna³. Ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Stroški, ki strankama nastajajo v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). O stroških postopka pa se odloči s končno odločbo (163. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01.
² Gl. npr. sklepe VSL IV Cp 1106/2018, IV Cp 1740/2018, IV Cp 1760/2018.
³ Navedbe v odgovoru na pritožbo, da sodišče sploh ne bi smelo izdati te začasne odredbe, so, ker se nasprotna udeleženka ni pritožila, zato ni mogoče odločiti predlagatelju v škodo (359. člen ZPP), irelevantne.

Datum zadnje spremembe:

11.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 27/2000
• VDS sodba Pdp 286/2000
• VSC sklep Cp 555/2012