VSL Sklep I Cp 2171/2018

Jedro

Predlagateljica je do 3/8 solastnica parcel, ki so predmet delitve solastnega premoženja, nasprotni udeleženec pa do 5/8. Skladno z drugim odstavkom 70. člena SPZ sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi solastne stvari, odloči o načinu delitve v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V pritožbenem postopku ni sporno, da sporazuma za civilno delitev med solastnikoma ni bilo, zato je moralo sodišče najprej ugotoviti, ali je fizična delitev nepremičnin mogoča. Iz strokovno obrazloženega mnenja sodnega izvedenca sledi, da je kot najbolj optimalno varianto predlagal fizično delitev stvari v naravi z delnim izplačilom razlike v vrednosti. Sodišče je v zvezi s stavbnimi zemljišči pravilno upoštevalo navedeno varianto, ki je bila tudi najbližja stališčem, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom izražala pritožnica in prvi nasprotni udeleženec. Dejanska okoliščina, ki utemeljujejo delitev stavbnih parcel na način, za katerega se je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu, je možnost dostopa do zemljišč in funkcionalno zemljišče za vse objekte.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Udeleženci tega postopka trpijo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške, med katere sodijo stroški izvedeniških del v znesku 2.788,38 EUR in sodna taksa v znesku 460,80 EUR, pa sta dolžna plačati predlagateljica do 3/8 in prvi nasprotni udeleženec do 5/8, zaradi česar je dolžan prvi nasprotni udeleženec predlagateljici, ki je v celoti založila stroške izdelave izvedeniških mnenj, plačati njemu pripadli del teh stroškov v višini 1.742,74 EUR in 288 EUR iz naslova sodne takse v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Predlagateljici se vrne presežek plačanega predujma v znesku 11,63 EUR".

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo strankam solastne nepremičnine navedene v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijanega sklepa tako, da ima predlagateljica izključno last in posest na parcelah navedenih v drugem odstavku (I.a), prvi nasprotni udeleženec pa pa na parcelah navedenih v tretjem odstavku (I.b). Zaradi razlike v vrednostih prejetih nepremičnin, glede na vrednost deležev, je prvemu nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici plača znesek 11.611,61 EUR (II.). V točki V. je sklenilo, da udeleženci trpijo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške v katere sodijo stroški izvedeniških del v znesku 2.788,38 EUR ter sodne takse v znesku 1.536 EUR, je dolžna plačati predlagateljica do 3/8, prvi nasprotni udeleženec pa do 5/8. Prvi nasprotni udeleženec je deleže 2. in 3. nasprotnega udeleženca odkupil.

2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija predlagateljica. Iz obsežne obrazložitve sledi, da je z odločitvijo sodišča nezadovoljna predvsem zato, ker ni dobila v izključno last in posest treh stavbnih zemljišč parc. št. 2394/2, 203 in 204, vse k. o. ... Odločitev sodišča je ocenila kot nepošteno in v nasprotju z veljavnimi procesnimi in materialnimi predpisi, ker prvi nasprotni udeleženec ni izkazal, da so bile sporne parcele dodeljene njegovim prednikom in sodijo k njegovemu posestvu. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je navedeni kompleks stavbnih zemljišč s parc. št. 125 2395/3, 2395/2, 2395/1, 2394/2, 203 in 204, vse k. o. ... nedeljiv, je nepravilna, v nasprotju z dokazi v spisu in dejanskim uživanjem nepremičnin pred nastalim sporom. Tudi izvedenec gradbene stroke je v drugi varianti pojasnil ob kakšnih pogojih je možno nepremičnine fizično razdeliti, kar pomeni, da je fizična razdelitev dejansko možna in kompleks ni nedeljiv. Nazadnje ima sodišče možnost, da ustanovi stvarno služnost po uradni dolžnosti na podlagi določila 125. člena Zakona o nepravdnem postopku tudi brez predloga predlagateljice, če je bilo mnenja, da je to potrebno. Fizična delitev ima po SPZ prednost pred ostalimi načini delitve in to ne glede na to ali se z njo strinjajo vsi lastniki ali ne. Nobeden od udeležencev v postopku ni zatrjeval, da takšna delitev ne bi bila dejansko ali pravno možna, ravno nasprotno, nepremičnine so bile pred sporom že razdeljene tako, kot to ves čas zatrjuje predlagateljica. To potrjuje tudi prvi nasprotni udeleženec, ki je navedel, da je vse sporne nepremičnine užival v skladu s soglasjem predlagateljičinega prednika, zato ni res, da so sporne parcele že od nekdaj spadale k posestvu prvega nasprotnega udeleženca. Prvi nasprotni udeleženec je imel na spornih parcelah kvečjemu posredno posest, ki si jo je kasneje na silo in proti volji predlagateljice tudi prisvojil. Zato bi moralo sodišče tri sporne parcele dodeliti predlagateljici, ne pa prvemu nasprotnemu udeležencu. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, ker sodišče ni upoštevalo, da bi moral nasprotni udeleženec nositi 5/8 skupnih stroškov glede na velikost njegovega deleža na premoženju, ki je bilo predmet delitve. Sodno takso od od vrednosti spora 8.000 EUR je plačana, zato bi moralo sodišče prvemu nasprotnemu udeležencu naložiti, da predlagateljici vrne 5/8 takse, ki jo je plačala sodišču.

3. Prvi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa za razsojo relevantna dejstva ter pravilno uporabilo tudi materialno pravo – določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Odločitev je utemeljilo z jasnimi in pravilnimi razlogi, zato se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje nanje in bo v nadaljevanju le kratko odgovorilo na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP).

6. Predlagateljica je do 3/8 solastnica parcel, ki so predmet delitve solastnega premoženja, nasprotni udeleženec pa do 5/8. Skladno z drugim odstavkom 70. člena SPZ sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi solastne stvari, odloči o načinu delitve v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V pritožbenem postopku ni sporno, da sporazuma za civilno delitev med solastnikoma ni bilo, zato je moralo sodišče najprej ugotoviti, ali je fizična delitev nepremičnin mogoča. Iz strokovno obrazloženega mnenja sodnega izvedenca sledi, da je kot najbolj optimalno varianto predlagal fizično delitev stvari v naravi z delnim izplačilom razlike v vrednosti.

7. Sodišče je vse parcele, tako kmetijske kot gozdne, razdelilo v naravi v razmerju s solastninskim deležem predlagateljice in prvega nasprotnega udeleženca. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca gradbene stroke v zvezi z možnostjo delitve stavbnih zemljišč sledi, da so nepremičnine nova stanovanjska hiša z gospodarskim objektom prvega nasprotnega udeleženca in stara hiša z gospodarskim objektom predlagateljice locirani na ozkih in dolgih parcelah, ki ležita ena ob drugi. Parcela št. 2394/2 je sadovnjak v izmeri 1.645 m², tega predstavlja stavbno zemljišče 785 m², parcela št. 203 je stavbišče s površino 47 m² na katerem stoji stara hiša. Prvi nasprotni udeleženec, ki ima v posesti in lasti novo stanovanjsko hišo ne more uporabljati dela kleti, kjer je garaža, brez da bi pri uvozu in izvozu v garažu povozil parcelo 2394/2. Prav tako uporabnik oziroma posestnik stare stanovanjske hiše parc. št. (203) pri kateri funkcionalno zemljišče predstavljala del parcele 2394/2 ne more dostopati do teh parcel ne da bi povozil del parcele št. 2395/2 na severni strani. Med staro in novo stanovanjsko hišo je le 8,38 metra, širina se zmanjšuje 1 meter širok pločnik pri novi stanovanjski hiši in oporni zid ob glavni cesti. Prost gaberit za uvoz in izvoz je približno 5,38 metra. Če bi to širino razdelili na polovico, bi bila širina uvoza premajhna za dva uvoza. Ob takšnem dejanskem stanju je kot optimalno varianto predlagal, da nasprotni udeleženec odkupi od predlagateljice njenih 3/8 ali del tega deleža, to so parcele 203, 204 in 2394/2, ker bi tako vsi objekti pridobili ustrezno funkcionalno zemljišče ter uvozi in izvozi ne bi bili problematični. Kot drugo varianto je predlagal vzpostavitev nove parcele iz dela parcele št. 2394/2 in parcele št. 2395/2, katere solastnika bi postala predlagateljica in nasprotni udeleženec in bi služila za uvoz in izvoz na vse parcele, ki so navedene zgoraj. Izpostavil je, da bi bilo vzdrževanje tako novo nastale parcele problematično.

8. Stranke so se med postopkom večkrat poskušale poravnati, a do sporazuma med njimi ni prišlo. V zadnji poravnalni ponudbi pred zaključkom glavne obravnave je prvi nasprotni udeleženec predlagal, da od predlagateljice odkupi parcele 203, 204 in 2394/2. Na takšno njegovo ponudbo se je pritožnica 5. 1. 2008 na naroku odzvala tako, da je izrecno zavrnila predlog, da bi se vrednost stavbnih zemljišč predlagateljice poravnala v naravi z kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Strinjala se je z opravljanimi cenitvami in v celoti nasprotovala delitvi v naravi, kot jo je predlagal izvedenec v B varianti z ustanovitvijo služnosti, ker bi po njenem mnenju to povsem razvrednotilo zemljišča, ki so jih njeni predniki vedno uživali. Poleg tega bi bilo zemljišče tudi neprimerno za gradnjo, če bi bila na njem ustanovljena kakršnakoli služnost. Bila je pripravljena sprejeti znesek 14.000 EUR v zameno za tri sporna stavbna zemljišča parc. št. 203, 204 in 2394/2.

9. Glede na zgoraj navedeno je sodišče v zvezi s stavbnimi zemljišči pravilno upoštevalo varianto, ki jo je kot optimalno predlagal sodni izvedenec in je bila najbližja stališčem, ki sta jih med dolgotrajnim postopkom izražala pritožnica in prvi nasprotni udeleženec. Dejanska okoliščina, ki utemeljujejo delitev stavbnih parcel na način, za katerega se je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu, je možnost dostopa do zemljišč in funkcionalno zemljišče za vse objekte. Pravzaprav sta tako predlagateljica kot prvi nasprotni udeleženec izrecno nasprotovala samo drugi varianti, torej tisti, ki predvideva delitev stavbnih zemljišč v naravi z ustanavljanjem nove parcele ali ustanovitvijo služnosti. Ne gre prezreti, da prvi nasprotni udeleženec souporablja sporne nepremičnine kot funkcionalno zemljišče k objektom na katerih njegova izključna lastnina v pritožbenem postopku ni sporna, zato ima tudi močnejši interes, da se mu te nepremičnine dodelijo v izključno last. Prvi nasprotni udeleženec je v nasprotju s pritožnico ves čas vztrajal, da se mu parcele 203 in 204, 2394/2 dodelijo v izključno posest in ni pristajal na nikakršno izplačilo svojega deleža. Za odločitev v predmetni zadevi ni relevantno, ali imajo vsi objekti, ki so zgrajeni, gradbeno dovoljenje, pa tudi prvi nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo z načinom delitve kot ga je opravilo sodišče, strinja. Izračun vrednosti solastnih nepremičnin pa pokaže, da mora prvi nasprotni udeleženec predlagateljici plačati manj kot 10 % vrednosti vseh nepremičnin, ki so predmet delitve.

10. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi v zvezi z odločitvijo o glavni stvari, niso podani. Izpodbijana odločitev od I. do IV točke izreka je materialno pravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je pritožbo zoper I. do vključno IV. točko izreka kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).

11. V zvezi s stroški za delo sodnih izvedencev, ki jih je predlagateljici dolžan povrniti prvi nasprotni udeleženec, je bil 20. 6. 2018 izdan popravni sklep, v zvezi s katerim mora prvi nasprotni udeleženec pritožnici plačati 1.742,74 EUR, zato se pritožba v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov za delo sodnih izvedencev pokaže kot neutemeljena (2. točka 365. člena ZP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je predlagateljica sodno takso v višini 460,08 EUR plačala, sodišče pa ob vrednosti spornega predmeta, v višini 8.000 EUR, ni imelo podlage za odmero sodne takse v znesku 1.536 EUR. Zato je potrebno predlagateljici v delu, ki se nanaša na doplačilo sodne takse v znesku 115,20 EUR ugoditi in odločitev sodišča v tem delu razveljaviti in jo nadomestiti z izrekom, da je prvi nasprotni udeleženec dolžan plačati predlagateljici 288 EUR (5/8 od 460,08 EUR).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP. Predlagateljica je v pritožbenem postopku o glavni stvari propadla, uspela je le za del stroškov, ki se nanaša na plačilo sodne takse. Prvi nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, zato je prav, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega sodišča sama.

Datum zadnje spremembe:

11.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 923/2011
• VSL Sklep I Cp 1355/2020
• VSL sklep III Cp 2416/2015