<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1612/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.1612.2019
Evidenčna številka:VSL00027737
Datum odločbe:03.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Majda Irt (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorstvom

Jedro

Predlagateljičin strah, da bi nasprotni udeleženec otroka odpeljal v tujino, ni brez vsakršne podlage. Odnosi med udeležencema so močno konfliktni, nasprotni udeleženec pa je že tudi onemogočal stike med otrokom in predlagateljico. Celoten spekter okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče, utemeljuje sprejeto odločitev o začasnem izvrševanju stikov pod nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlagateljičinemu predlogu za izdajo začasne odredbe, predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe pa je zavrnilo. Mld. A. A., roj. ..., je začasno zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki (I. točka izreka) ter v II. točki izreka po uradni dolžnosti določilo stike med nasprotnim udeležencem in mld. hčerko. Ti naj bi naslednjih devet mesecev potekali dvakrat tedensko po eno uro pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih CSD, in sicer vsak torek in četrtek od 9.00 do 10.00 ure. Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka) in za primer kršitve obveznosti iz I. oz. II. točke izreka kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 2. točki izreka vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja na škodo predlagateljice niso izkazani, pristojni CSD pa ga tretira, kot da je že pravnomočno obsojen za dolgoletno nasilje, kar je nedopustno in v popolnem nasprotju z ustavnim načelom domneve nedolžnosti. Predlagateljičine navedbe o nasilju niso resnične. Namenjene so njegovemu oškodovanju in odstranitvi kot neželenega bivšega partnerja, sodišče pa je mnenje CSD nekritično sprejelo. V odločitvi ni obrazložilo razlogov za sledenje navedbam predlagateljice, ki niso podprte z nobenimi dokazi. Sodišče bi moralo upoštevati, da naj bi bila predlagateljica že žrtev nasilja s strani bivšega moža B. B. Zoper njega je uspešno vodila vse potrebne postopke, zato je teh postopkov vešča. Nikoli se mu ni očitalo nikakršno nasilje nad otroki ali kakršni koli neustrezni vzgojni prijemi. Stiki pod nadzorom otroku niso v korist. Takšen režim stikov bi bil smiseln le v primeru dalj časa trajajoče odsotnosti stikov. Sodišče za sprejeto odločitev nima ne dejanske in ne zakonske podlage. Brez dejanske osnove in neutemeljen je tudi očitek o nevarnosti, da bo mld. A. A. poskušal odpeljati v tujino. Res ima državljanstvo Republike Severne Makedonije, vendar pa tam nima nobenega premoženja in nikogar ne pozna. Za omejitev ali prepoved stikov morajo biti izkazani posebej utemeljeni razlogi, sicer pa je načeloma pravica do stikov neomejena.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izdano začasno odredbo razveljavi ter izda novo začasno odredbo, skladno z njegovim predlogom z dne 17. 6. 2019. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlaganih začasnih odredbah pravilno izhajalo iz določb Družinskega zakonika (DZ) v povezavi z določbo 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Slednji napotuje na izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.

6. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo o stikih, ki jo nasprotni udeleženec izpodbija s pritožbo, izdalo po uradni dolžnosti. Stike med nasprotnim udeležencem in hčerko A. A. je določilo dvakrat na teden po eno uro v prostorih CSD, pod nadzorom strokovnega delavca CSD.

7. Na podlagi spisovnega gradiva – zlasti poročil CSD in multidisciplinarnega tima – je prvo sodišče ugotovilo A. A. ogroženost, kar je narekovalo izdajo začasne odredbe o začasnem zaupanju v varstvo in vzgojo predlagateljici ter ureditev stikov z očetom pod nadzorom strokovnega delavca CSD. Odločitvi prvega sodišča pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Sodišče prve stopnje je oceno o ogroženosti otroka sprejelo na podlagi gradiva v spisu, pri tem pa še ni opravilo celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak je odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Vsebinsko pa se je opredelilo do vseh relevantnih navedb udeležencev postopka.

8. Pritožba poudarja, da so predlagateljičine navedbe o nasilju izmišljene. Pritožnik prvemu sodišču očita odsotnost obrazložitve sledenja predlagateljičinim dokazno nepodprtim navedbam. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen, saj je prvo sodišče v točkah 8 do 13 obrazložitve izpostavilo vse relevantne dejavnike, ki z verjetnostjo izkazujejo ogroženost otroka. Iz poročil/mnenj CSD in multidisciplinarnega tima izhaja, da je nasprotni udeleženec večkrat kršil ukrep prepovedi približevanja, odklonil je vsakršne oblike pomoči, pri njem so zaznali izbruhe jeze, povzdigovanje glasu, užaljenost, agresivnost v komunikaciji in posesivnost, pa tudi sum na težave v duševnem zdravju. Nasprotni udeleženec je bil v preteklosti kazensko obravnavan in tudi že na prestajanju zaporne kazni, v teku pa so tudi postopki zaradi suma kaznivih dejanj nasilja v družini in preprodaje ter posedovanja drog. Pristojni CSD v svojem mnenju zaznava prisotnost močno konfliktne družinske dinamike zaradi nedorečenih razmerij ob razpadu zunajzakonske skupnosti udeležencev postopka. Izpostavljeni konfliktni odnosi med staršema ter zaznave, ki jih je o nasprotnem udeležencu podal pristojni CSD – upoštevaje dejstvo, da nasprotni udeleženec stikov s še ne petletno hčerko A. A. nima od junija 2019 dalje – je utemeljena odločitev prvega sodišča o začasnem izvajanju stikov pod nadzorom pristojnega CSD. Stiki med očetom in hčerko so že daljše obdobje prekinjeni, zato je primerno, da se glede na močno konfliktno razmerje v družini ponovno uvedejo ob pomoči strokovne osebe CSD. Če bi ti stiki lepo stekli, ni razloga, da se takšen režim vzdržuje devet mesecev, saj ima sodišče možnost, da stike spremeni in prilagodi dinamiki odnosov v družini. Bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nasprotni udeleženec – kot izhaja iz obvestila/zapisnika z dne 12. 8. 2019 – stikov pod nadzorom ne želi izvajati in se s tem v celoti odreka stikovanju s svojo hčerko. To pa daje pritožbenemu sodišču slutiti, da v ospredje ne postavlja hčerine največje koristi, saj ji odteguje svojo prisotnost.

9. Predlagateljičin strah, da bi nasprotni udeleženec otroka odpeljal v tujino, ni brez vsakršne podlage. Odnosi med udeležencema so močno konfliktni, nasprotni udeleženec pa je že tudi onemogočal stike med otrokom in predlagateljico. Celoten spekter okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče, utemeljuje sprejeto odločitev o začasnem izvrševanju stikov pod nadzorom.

10. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje postopati čim hitreje in izvesti potrebne dokaze ter sprejeti dokončno odločitev o zaupanju mld. otroka v varstvo in vzgojo, stikih ter določiti ustrezno preživnino.

11. V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo v izpodbijanem delu (2. točka izreka) kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyOTM1