<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 429/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.429.2019
Evidenčna številka:VSL00027377
Datum odločbe:19.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Tadeja Zima Jenull
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - zmotna uporaba materialnega prava - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka

Jedro

V izvršilnem postopku sodišče strogo zavezuje načelo formalne legalitete: izvršilno sodišče mora izvršiti izvršilni naslov tako, kot se glasi, pri tem pa materialno pravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati.

Da bi moralo sodišče s sklepom o končanju postopka odločiti tudi o obrestnih, ki tečejo od začetka stečajnega postopka do plačila, zakon ne zahteva. Verjetno iz tega razloga izpodbijani sklep odločitve o teh obrestih ne vsebuje.

Po določilu prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP se z začetkom stečajnega postopka obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.

Izvršilno sodišče naloži dolžniku, naj upnikom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja plača tudi obresti, do katerih so po zakonu upravičeni le, če so tudi te navedene v izvršilnem naslovu.

    Izrek

    Pritožbi se ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijani 4. točki izreka spremeni tako, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka skupaj z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri, določeni z zakonom, od 24. 10. 2016 do plačila.

    Obrazložitev

    1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 170, v nadaljevanju p. d.) je sodišče prve stopnje postopek osebnega stečaja končalo in razrešilo upravitelja S. D. (1. in 2. točka izreka). O tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, pa je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 3. 7. 2019, za katerega je zapisalo, da je sestavni del izreka sklepa in objavljen hkrati z njim (3. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo, da mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka (4. točka izreka).

    Upnikova pritožba

    2. Proti 4. točki izreka se je upnik M. P. pravočasno pritožil (p. d. 171). Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zavzel je stališče, da bi sodišče moralo dolžniku naložiti v plačilo tudi obresti, ki jih mora ta plačati upnikom skladno z določilom prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP.

    K odločitvi o pritožbi

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. Ob sklicevanju na določilo prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP pritožnik pravilno pojasnjuje, da se z dnem začetka stečajnega postopka vse terjatve obrestujejo po enaki, predpisani obrestni meri, to je po obrestni meri zamudnih obresti, določenih z zakonom (drugi odstavek 23. člena ZFPPIPP). Pravilno je tudi pritožbeno stališče, da je plačilo neplačanih priznanih terjatev odvisno od sklepa o končanju postopka osebnega stečaja in da ta sklep predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP). Prav tako drži pritožbena navedba, da v izvršilnem postopku sodišče strogo zavezuje načelo formalne legalitete: izvršilno sodišče mora izvršiti izvršilni naslov tako, kot se glasi, pri tem pa materialno pravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati.

    5. V 396. členu ZFPPIP je urejen sklep o končanju postopka osebnega stečaja. S tem sklepom sodišče med drugim odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane in o znesku terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan. Hkrati naloži stečajnemu dolžniku, naj plača neplačani del teh terjatev (prvi odstavek). Kot izhaja iz določila drugega odstavka istega člena, v izreku sklepa sodišče svojo odločitev iz prvega odstavka oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom, ki je sestavni del izreka tega sklepa. Iz določila tretjega odstavka tega člena pa izhaja, da seznam vsebuje (tudi) kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti. Vse te odločitve izpodbijani sklep vsebuje. Da bi moralo sodišče s tem sklepom odločiti tudi o obrestnih, ki tečejo od začetka stečajnega postopka do plačila, pa zakon ne zahteva. Verjetno iz tega razloga odločitve o teh obrestih ne vsebuje.

    6. Po določilu 46. člena ZFPPIPP je treba v postopku zaradi insolventnosti vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. V pododdelku 5.3.2. ZFPPIPP so uzakonjene pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov. Ena od teh posledic je tudi obrestovanje terjatev, ki je, kot pravilno opozarja pritožnik, uzakonjeno v 256. členu ZFPPPIP. Po določilu prvega odstavka tega člena se z začetkom stečajnega postopka obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri. Upoštevajoč določilo 21. člena ZIZ, na katerega se pritožnik prav tako pravilno sklicuje, pa izvršilno sodišče naloži dolžniku, naj upnikom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja plača tudi obresti, do katerih so po zakonu upravičeni le, če so tudi te navedene v izvršilnem naslovu. Ker izpodbijani sklep odločitve o plačilu pripadajočih zamudnih obresti upnikom nima, drži pritožbeni očitek, da je ta vrzel posledica zmotne uporabe materialnega prava.

    7. Glede na zgornje razloge je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev iz 4. točke izreka na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 23, 23/2, 46, 256, 256/1, 396, 396/1, 396/2, 396/3, 396/4
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 21

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    04.11.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyOTI4