VSL Sklep IV Cp 1261/2019

Jedro

Oprostitve plačila stroškov postopka ali brezplačne pravne pomoči za stroške izvedenca pa ni mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklepi potrdijo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z 21. 9. 2018 je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in stroške sodni izvedenki psihiatrične stroke; z izpodbijanim sklepom s 24. 9. 2018 pa še stroške izvedenca s področja klinične psihologije.

2. S sklepom z 21. 6. 2018 je sodišče zaradi umika tožbe ustavilo postopek.

3. Zoper sklepa o odmeri nagrade in stroškov izvedencev se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženka. Izpostavlja okoliščino, da sta izvedenca izdelala dve izvedenski mnenji, enega v tej zadevi, drugega pa v zadevi istega sodišča II N 8/2017. Za obe mnenji sta le enkrat pregledala udeleženca postopka oziroma pravdni stranki in njuno mladoletno hčer; pregledala v večinskem delu isto dokumentacijo, vprašanja so bila sicer različna, a mnenji sta v 80 % enaki. Zato predlaga znižanje nagrad na polovico. Poleg tega prosi sodišče, naj plača nagrado iz sredstev sodišča, s plačilom polovice nagrade bo namreč ogroženo preživljanje toženke in mladoletne hčere.

4. Na pritožbo je odgovorila izvedenka psihiatrične stroke in pojasnila, da je v tem postopku priglasila polovico nagrade za preglede; sicer pa je šlo za dve ločeni mnenji z le nekaj prekrivajočimi vprašanji, ki so bila številna in kompleksna.

5. Zoper sklep o ustavitvi postopka se brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je bil na naroku 21. 6. 2017 pod velikim pritiskom po napadalnem obtoževanju nasprotne stranke. Na njegov pristanek na ustavitev postopka je vplivala izčrpujoča dolgotrajnost postopka, predvsem pa grožnje o ukinitvi stikov in izreki nekakšnih finančnih kazni. Opozarja še na neustreznost in nesprejemljivost mnenja izvedenca T. R. Dvomi v strokovnost izvedenca. Izpostavlja, kako mama za hčer ... slabo skrbi, mnogo bolje zanjo skrbi pritožnik, kar se je tudi pokazalo v zadnjem letu, ko je bila več pri njem.

6. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe. Opisuje dogodke in stanje v družini.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi tožene stranke

8. Ker sta izvedenca za potrebe izdelave obeh mnenj le enkrat pregledala stranki in njuno hčer, jima je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo le ½ nagrade po 50. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, kot sta tudi priglasila v svojih stroškovnikih.

9. Podlage za zniževanje nagrade za ostala opravila izvedencev pa ni. Že iz navedb v pritožbi jasno izhaja, da sta izvedenca izdelala dve izvedenski mnenji - eno v tej zadevi in eno v nepravdni zadevi med istima strankama. Ne gre le za formalno, ampak tudi vsebinsko različni mnenji. Pritožnica sama zapiše, da je 29 strani enakih, ostale (mnenje v tej zadevi ima 37 oziroma 36 strani) pa ne. Prav ta del (odgovori izvedencev na vprašanja sodišča) predstavlja izvedensko mnenje v ožjem smislu oziroma bistvo izvedenskega mnenja. Da so bila vprašanja, ki jih je sodišče zastavilo izvedencema (v tej zadevi jih je bilo kar 18), različna, priznava tudi pritožnica. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o enem samem izvedenskem mnenju.

10. Četudi se dokumentacija v obeh sodnih spisih (delno) podvaja, sta jo bila izvedenca dolžna pregledati, ker jima je bilo to naloženo s sklepom s 14. 7. 2017.¹ Dokumentacija v obeh spisih pa je obsežna.

11. Zapis v III. točki izpodbijanih sklepov ne predstavlja odločitve sodišča prve stopnje o tem, kdo krije stroške postopka, ampak le pojasnilo, od kod bo odmerjena nagrada plačana. O stroških postopka je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom P 333/2017-93 z 12. 6. 2019, zoper katerega se toženka ni pritožila. Oprostitve plačila stroškov postopka ali brezplačne pravne pomoči za stroške izvedenca pa ni mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.

12. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ne najde razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

O pritožbi tožeče stranke

13. Pritožnik je na naroku 21. 6. 2018 (na katerem je bila prisotna tudi njegova pooblaščenka, odvetnica Š. P.) umaknil tožbo (zapisnik na list. št. 237 v spisu). Izjava o umiku je jasna in nedvoumna, sodišče prve stopnje jo je povsem pravilno razumelo. Pritožnik niti ne trdi, da izjave o umiku ni podal. Toženka je z umikom soglašala. To je vse, kar je odločilno pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa. Sklep o umiku je namreč le deklaratorne narave.

14. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga tožnik ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in še manj v pritožbi.² Za tožnika umik učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče.

15. Razlog, zaradi katerega se je pritožnik odločil za umik tožbe, na možnost preklica umika ne vpliva. Pritožba zoper sklep o ugotovitvi umika tožbe ni dovoljena niti zaradi zmote, prisile ali grožnje (drugače kot velja za pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi).³

16. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče tudi pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Pritožbene navedbe o denarni kazni, stališča pritožnika o izvedenskem mnenju in izvedencu ter o vzgojnih kapacitetah pravdnih strank in pojasnila o dogodkih med njima na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP).

-------------------------------
¹ „… naj natančno preuči pravdni spis tega sodišča opr. št. P 333/2017-IV ...“
² Galič, A.: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, Uradni list : GV založba, 2005, str. 214-217.
³ Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 327/98.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 661/2017
• Sklep II Ips 393/95
• VSL sklep Cst 612/2015