VSL Sklep I Cp 1141/2019

Jedro

V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzpostavilo etažno lastnino na stavbi 0000-1774, povezani s parcelami 449/4, 451/3 in 456/7, k. o. X (I. točka izreka); povzelo lastninsko stanje (t. i. navidezna solastnina) v zemljiški knjigi na dan izreka sklepa (II. točka izreka); izbrisalo vknjiženi pravici prepovedi odtujitve in obremenitve pri parceli 451/3, ki predstavlja zemljišče pod stavbo (III. točka izreka); vpisalo posamezne samostojne dele stavbe, kot sledi iz IV. točke izreka, nato pa za vsakega od njih ugotovilo obstoj lastninske pravice (V. točka izreka); nadalje ugotovilo še splošne skupne dele predmetne stavbe (VI. točka izreka), splošne skupne dele več stavb (VII. točka izreka) in posebne skupne dele predmetne stavbe (VIII. točka izreka). Odredilo je še, da se sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi (IX. točka izreka).

2. Proti izpodbijanemu sklepu se pravočasno pritožujeta šesti in sedmi nasproti udeleženec, ki uvodoma navajata, da ga izpodbijata v celoti, iz nadaljevanja (tj. iz obrazložitve njune pritožbe) pa sledi, da obrazloženo izpodbijata sklep le v delu, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da parcela št. 456/7 predstavlja splošni skupni del predmetne stavbe (del VI. točke izreka). V preostalem je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, in nepravilnosti ni odkrilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

3. Šesti in sedmi nasproti udeleženec v pritožbi kot bistveno navajata, da sta zemljiškoknjižna lastnika parcele 456/7, sodišče pa jima je lastništvo z izpodbijanim sklepom odvzelo. Lastništvo sta pridobila na podlagi delnega sklepa o dedovanju od pravne prednice, vsak ½. Njuna pravna prednica je nepremičnine dobila v last od svoje pravne prednice H. D. na podlagi sklepa o dedovanju iz leta 1978 ter na podlagi 2. člena ZLNDL. H. D. je lastništvo pridobila na podlagi izročilne pogodbe z 9. 9. 1929. Lastništvo je izkazano torej že skoraj 100 let. Pravni naslovi pretehtajo nad določbami ZVetL (24. in 23. člen). Sodišče mora zakone razlagati na ustavnoskladen način. Stavba je bila očitno grajena na tujem zemljišču in jima ne sme iti v škodo, če so predlagatelji kupovali stanovanja z zemljiškoknjižnim stanjem, ki jim ni omogočalo pridobitve lastninske pravice. Golo dejstvo, kje stoji stavba, še ne pomeni pridobitve lastninske pravice. Sodišče le pavšalno navede, da je bila stavba zgrajena leta 1972 in da je zemljiškoknjižno stanje urejeno najmanj od takrat. Hkrati navaja, da je bilo že pravnim prednikom pritožnikov odvzeto premoženje in izplačana odškodnina, morebitni spori pa se rešujejo v drugem postopku. Ta navedba ni obrazložena z nobenim pravilom, da bi pritožnika lahko razbrala, kaj so razlogi in temelj sodišča za tako odločitev. Uveljavljata absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendarle gre za odvzem lastninske pravice s sodno odločbo. Sodišče tudi ne navede akta, s katerim naj bi bila njunim pravnim prednikom odvzeta lastninska pravica. Domnevno neskladnost dejanskega in zemljiškoknjižnega lastništva mora sodišče vsaj po določbah ZVetL obrazložiti. Predlagatelji tudi niso izkazali, da sporna parcela izhaja prav iz stare parcele št. 451/3. Predlog je v tem delu nesklepčen, ker iz ponujenih dokazov ne izhaja zatrjevana posledica, obenem pa gre za odločanje mimo zahtevka. Nasprotna udeleženca sta pojasnila, da jima predmetna parcela ni bila odvzeta, vsekakor pa ne iz posesti. Če je do delne nacionalizacije prišlo, bi morali predlagatelji razmejiti med odvzetim in neodvzetim premoženjem, ter pojasniti, na čem to temeljijo. Izpodbijani sklep je v tem delu neobrazložen in nasprotna udeleženca se vsebinsko sploh ne moreta pritožiti. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Predlagatelji in udeleženci, ki jih zastopa odvetnik J. D., so na pritožbo pravočasno odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev. Ostali, ki jim je bila pritožba sicer vročena, nanjo niso odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zakonodajalec je ocenil, da je treba zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem, ter za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, zagotoviti čimprejšnjo ureditev dotlej neurejenih etažno-lastninskih razmerij, zato je uzakonil ZVEtL^.1

7. ZVEtL/ZVEtL-1 je interventni zakon. Postopek po njem se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ta pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom² ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1.³ Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

8. V obravnavani zadevi je, kot povsem jasno izhaja tudi iz pritožbe, sporna lastninska pravica oziroma so sporna dejstva, od katerih je odvisno, kdo ima lastninsko pravico na parceli št. 456/7. Pritožnika izpodbijani sklep zmotno razumeta kot odločanje o lastninski pravici na tej parceli, saj o tem (nepravdno) sodišče v postopku po ZVEtL-1, kot je bilo pojasnjeno, nikdar ne odloča, in tudi v tem primeru ni odločilo, temveč je le vzpostavilo etažno lastnino in pri tem pravice na nepremičninah vpisalo na podlagi zakonskih domnev. Izpodbijani sklep tako ne predstavlja sodne odločbe o tem, kdo je lastnik sporne parcele in v tem smislu tudi ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, kot to napačno razumeta pritožnika. To jima je sicer pojasnilo že sodišče prve stopnje, rekoč, da je ugotavljanju lastninske pravice oziroma spornih dejstev v zvezi s tem namenjen pravdni postopek, ki ga lahko sprožita na podlagi 35. člena ZVetL-1.⁴ Pritožbeni očitki o odvzemu njune lastninske pravice s sodno odločbo so zato neutemeljeni.

9. Nasprotna udeleženca izrecno ne izpodbijata⁵ dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da parcela št. 456/7 predstavlja (poleg še dveh parcel) fundus stavbe (zemljišče pod stavbo).⁶ V zvezi s tem sicer neutemeljeno uveljavljata nesklepčnost predloga,⁷ pa tudi nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in pomanjkljivost obrazložitve; sodišče prve stopnje je namreč navedlo, da iz katastrskih podatkov in obvestila GURS izhaja, da stavba, ki se etažira v tem postopku, stoji tudi na sporni parceli. Čim je tako, je pravilen tudi materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, saj gre za splošni skupni del stavbe (prvi odstavek 23. člena ZVEtL-1).

10. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo razloge, zakaj ugovorov nasprotnih udeležencev ne more upoštevati (upoštevaje domnevo o skupnih delih stavbe iz 23. člena ZVEtL-1 v povezavi s 24. členom ZVEtL-1). Zadnji del obrazložitve iz 78. točke izpodbijanega sklepa (o tem, da je bilo sporno zemljišče pravnim prednikom pritožnikov odvzeto in so zanj dobili odškodnino) je pravzaprav nepotreben del obrazložitve. Ali in kako so nasprotni udeleženci pridobili/izgubili lastninsko pravico sporne parcele, namreč, kot že uvodoma poudarjeno, ni predmet tega postopka, zato so tudi pritožbene navedbe, ki te ugotovitve grajajo, pravno neodločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL). Da je dejansko stanje v resnici neusklajeno z zemljiškoknjižnim, pa očitno izhaja že ugotovitve, da na parceli, za katero pritožnika trdita, da je njuna last, stoji večstanovanjska stavba, ki se etažira v tem postopku, in to že, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, od leta 1972. Ravno zaradi razrešitve primera, kot je obravnavani, je bil uzakonjen ZVEtL-1.

11. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL).

-------------------------------
¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami; v nadaljevanju ZVEtL. Nadomestil ga je ZVetL-1, Uradni list RS, št. 34/2017 s spremembami, v nadaljevanju ZVEtL-1.
² To je, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
³ Izjema je, če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1).
⁴ Primerjaj 83. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Očitno se zavedata, da stavba stoji tudi na tej parceli, saj navedeta, da na njuno lastninsko pravico ne more vplivati, če so predlagatelji kupovali stanovanja z zemljiškim stanjem, ki jim ni omogočalo pridobitve lastninske pravice na zemljišču.
⁶ Glej 78. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁷ Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja uveljavljana pravna posledica, ne pa, da iz ponujenih dokazov ne izhaja zatrjevano dejstvo – v tem primeru gre za neutemeljenost.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2191/2015
• VSL Sklep I Cp 1380/2022
• VSL sklep II Cp 1777/2014