<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1470/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1470.2019
Evidenčna številka:VSL00027746
Datum odločbe:11.09.2019
Senat, sodnik posameznik:Suzana Ivanič Lovrin (preds.), mag. Gordana Ristin (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:SODNE TAKSE
Institut:plačilo sodne takse - uspeh pravdnih strank - načelo uspeha pravdnih strank - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk

Jedro

Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 4. 6. 2019 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (glede plačila sodne takse v znesku 270,72 EUR) spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke ugodi še v tem delu in se plačilni nalog I P 824/2010-75 z dne 5. 6. 2019 razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 824/2010-75 z dne 5. 6. 2019 zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 6. 2019 ugovoru tožnika delno ugodilo, plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 824/2010-72 z dne 13. 5. 2019 razveljavilo (I. točka izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso v znesku 270,72 EUR kot izhaja iz novega plačilnega naloga, ki je sestavni del sklepa (II. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 6. 2019 ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 824/2010-75, izdan dne 5. 6. 2019, zavrnilo (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso, kot po izdanem plačilnem nalogu z dne 5. 6. 2019 in sicer v novo določenem roku petnajst dni po prejemu tega sklepa na način, kot izhaja iz plačilnega naloga (II. točka izreka).

3. Zoper oba sklepa se pravočasno pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da ugovoroma ugodi in izdana plačilna naloga v celoti razveljavi. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana sklepa razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zoper sklep z dne 4. 6. 2019 navaja, da je od vložitve pritožbe, za katero je bila odmerjena sodna taksa, ki mu je bila z izpodbijanim sklepom delno naložena v plačilo, preteklo že več kot pet let in je pravica sodišča zahtevati plačilo sodne takse zastarala. Na zastaranje terjatve je opozoril že v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 13. 5. 2019, a se sodišče v izpodbijanem sklepu do tega ni izreklo (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP1). S pritožbo, za katero mu je bila odmerjena sodna taksa, toženka tudi ni uspela, zato v 15. členu ZST-12 ni podlage, da bi sodišče to sodno takso naložilo v plačilo nasprotni stranki. V pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019 tožnik ponovi svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 4. 6. 2019 in doda, da je sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog z dne 5. 6. 2019 odločilo preuranjeno, saj bi moralo počakati na odločitev o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 4. 6. 2019.

O pritožbi zoper sklep z dne 4. 6. 2019

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 13. 5. 2019 tožniku naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo toženke, ki je bila na podlagi prvega odstavka 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodnih taks, v višini sorazmerni njegovemu končnemu neuspehu v pravdnemu postopku. Toženka s pritožbo ni uspela.

6. Pravno podlago za naložitev plačila sodne takse stranke, ki je bila v postopku oproščena njenega plačila, na nasprotno stranko, predstavlja 15. člen ZST-1. Ta določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka, pri čemer mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke (prvi in drugi odstavek 15. člena ZST-1).

7. Drugi odstavek 15. člena ZST-1 torej kot temeljno merilo, kdaj je mogoče prevaliti stroške sodnih taks, katerih plačila je bila stranka oproščena, na nasprotno stranko, enako kot 154. člen ZPP, določa merilo uspeha.

8. Višje sodišče je seznanjeno z odločbo VSL II Cp 234/20183, na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje sodišče prve stopnje, vendar meni, da je treba merilo uspeha določeno v drugem odstavku 15. člena ZST-1 razlogovati enako kot merilo uspeha v 154. členu ZPP. Že prvi odstavek 15. člena ZST-1 namreč izrecno določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. To pa pomeni, da 15. člen ZST-1 predstavlja zgolj podlago, da se stroški sodnih taks, ki jih je bila stranka oproščena, namesto njej povrnejo (plačajo) državi. Ta pravna podlaga je tako podana le v primeru, če bi bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, nasprotna stranka stranki, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, dolžna povrniti njene pravdne stroške. Prav tako višje sodišče ne vidi razumnega razloga za različno obravnavanje strank glede vprašanja, kdo v končni posledici krije stroške pravdnega postopka, glede na to, ali je nasprotnik te stranke oproščen plačila sodne takse ali ne. Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".

9. Glede na navedeno je pritrditi pritožniku, da v okoliščinah konkretnega primera, ni podlage za prevalitev plačila sodne takse za pritožbo zoper končno odločbo nanj, saj toženka s pritožbo ni uspela. V takem primeru bi po merilu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP toženka sama krila svoje stroške.4 Zato je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo še v preostalem delu (glede plačila sodne takse v višini 270,72 EUR) in razveljavilo plačilni nalog z dne 5. 6. 2019.

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019

10. Pritožba je delno utemeljena.

11. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper plačilni nalog z dne 5. 6. 2019, ki je bil izdan zaradi delne ugoditve ugovoru zoper plačilni nalog I P 824/2010-72 z dne 13. 5. 2019.

12. Pravno sredstvo zoper, v posledici ugoditve ugovoru izdan nov plačilni nalog, ni ugovor ampak pritožba zoper sklep o ugovoru. Tretji odstavek 34.a člena ZST-1 namreč izrecno določa, da je nov plačilni nalog, ki se izda taksnemu zavezancu na podlagi ugodenega ugovora, sestavni del sklepa o ugovoru. Zoper sklep o ugovoru pa je dopustno v petnajstih dneh od vročitve vložiti pritožbo (četrti odstavek 34.a člena ZST-1).

13. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 4. 6. 2019 postopalo v skladu z določbo tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 in odločilo, da je nov plačilni nalog sestavni del tega sklepa. Nov plačilni nalog z dne 5. 6. 2019 pa je vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljen ugovor. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če pravno sredstvo na podlagi zakona ni predvideno, sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati te pravice. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.

14. V predmetni zadevi je pritožnik zoper sklep z dne 4. 6. 2019 vložil pritožbo ter iz enakih razlogov tudi ugovor zoper izdani plačilni nalog z dne 5. 6. 2019. V okoliščinah konkretnega primera bi tako moralo sodišče prve stopnje ugovor zavreči. Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019 delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I P 824/2010-75, izdan dne 5. 6. 2019, zavrglo.

-------------------------------
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami.
2 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08, z nadaljnjimi spremembami.
3 Ta se tudi sicer nanaša na četrti in ne drugi odstavek 15. člena ZST-1.
4 Prim. N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 62.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 10, 10/1, 15, 15/2, 34a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyOTA2