<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1177/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.1177.2019
Evidenčna številka:VSL00025873
Datum odločbe:07.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Dušan Barič (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist

Jedro

Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.

Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.

Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 11. 2. 2019 se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II., III. in IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 16. 11. 2018, r. št. 295, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba zoper sklep z dne 16. 11. 2018, r. št. 296, se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Pritožba zoper sklep z dne 25. 9. 2018 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je izdalo štiri sklepe. S sklepom z dne 25. 9. 2018 je zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe z dne 30. 8. 2018. S sklepom z dne 16. 11. 2018, r. št. 295, je zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe z dne 26. 10. 2018. S sklepom z dne 16. 11. 2018, r. št. 296, je zavrnilo predlog tožene stranke za izrek denarne kazni zaradi onemogočanja stikov z dne 29. 8. 2018. S sklepom z dne 11. 2. 2019 pa je prvo sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo z dne 25. 1. 2018 (I. točka izreka) in ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo z dne 9. 4. 2018 (II. točka izreka), zavrglo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe z dne 3. 12. 2018 (III. točka izreka), zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe z dne 14. 12. 2018 (IV. točka izreka) in ugodilo predlogu tožnika ter CSD X ter izdalo začasno odredbo, s katero je ukinilo stike med toženo stranko in mld. sinom pravdnih strank, prav tako pa tudi vsakršno komunikacijo med njima (V. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper vse štiri sklepe. V vseh pritožbah uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njenim pritožbam ter spremeni izpodbijane sklepe tako, da ugodi njenim predlogom in ugovorom. Pritožbeno sodišče ne povzema pritožbenih navedb, do relevantnih pritožbenih trditev pa se je opredelilo v nadaljevanju obrazložitve. Toženka je podala več dopolnitev pritožb (z dne 3. 6. 2019, 10. 6. 2019, 28. 6. 2019, 23. 7. 2019, 25. 7. 2019 in 6. 8. 2019), ki pa so bile vložene po preteku pritožbenega roka, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 25. 9. 2018 predlaga njeno zavrnitev, na ostale toženkine pritožbe pa ni odgovoril.

4. Pritožba zoper sklep z dne 25. 9. 2018 je prepozna. Ostale pritožbe niso utemeljene.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 25. 9. 2018

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka vložila predlog za začasno odredbo tudi 16. 8. 2018, katerega je nato spremenila z "novim" predlogom z dne 29. 8. 2018 (prejetim 30. 8. 2018). O tem predlogu je prvo sodišče odločilo s sklepom z dne 25. 9. 2018, ki je bil vročen takratnemu pooblaščencu toženke 27. 9. 2018, kot je razvidno iz vročilnice v spisu. Zadnji dan osemdnevnega pritožbenega roka je bil 5. 10. 2018 (petek), toženka pa je pritožbo vložila 8. 10. 2018. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo navedeno pritožbo kot prepozno, kar velja tudi za dopolnitev te pritožbe, vloženo po preteku pritožbenega roka, in sicer 11. 10. 2018 (drugi odstavek 343. člena in 352. člen ZPP).

Glede pritožb zoper sklep z dne 11. 2. 2019 in zoper sklepa z dne 16. 11. 2018

6. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 1777/2018 z dne 10. 10. 2018 razveljavilo sklep prvega sodišča z dne 27. 7. 2018 in II. točko sklepa prvega sodišča z dne 25. 1. 2018, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvemu sodišču v nov postopek. Stališče prvega sodišča (6. točka obrazložitve sklepa z dne 11. 2. 2019), da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.

7. Prvo sodišče je s sklepom z dne 25. 1. 2018 začasno zaupalo mld. A. tožniku v varstvo in vzgojo (bistveni del odločitve), s sklepom z dne 9. 4. 2018 pa je odločitev o stikih med A. in toženko (3. točka sklepa z dne 25. 1. 2018) spremenilo tako, da ti stiki od 18. 4. 2018 začasno potekajo vsako sredo od 15.30 do 16.30 ure v prostorih CSD X in pod njegovim nadzorom. V novem postopku je prvo sodišče ponovno zavrnilo ugovora toženke zoper navedena sklepa. Ugotovilo je, da je bila začasna odredba nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika, saj se toženka ni držala dogovora s tožnikom, da bo otroka po večdnevnem obisku svojih staršev v F. pripeljala nazaj v L. 29. 12. 2017, po vrnitvi v Ljubljano 2. 1. 2018 (medtem je tožnik šel po otroka 30. 12. 2017 in ga toženki predal 2. 1. 2018) je toženka z otrokom odšla v varno hišo 4. 1. 2018, nato pa med otrokom in tožnikom ni bilo več nobenih stikov, saj jih toženka očitno ni bila pripravljena omogočati. Prvo sodišče se je pri izdaji začasne odredbe z dne 25. 1. 2018 utemeljeno oprlo na mnenje CSD X in zapisnik njegovega multidisciplinarnega tima, iz katerih je izhajalo, da otrok ni ogrožen od tožnika, da je navezan na oba starša, da je tožnik bolj usmerjen v dialog v smislu reševanja krizne situacije v družini, toženka pa je zavračala vse primerne ponudbe tožnika, ter da je potrebno nujno ukrepati že tekom postopka in otroku omogočiti izvajanje stikov z obema staršema, v izogib odtujevanju otroka od očeta. Toženka ni spoštovala izdane začasne odredbe ter je takoj po njenem prejemu z otrokom odšla na Hrvaško ter se tožniku ni javila. Takšno ravnanje je narekovalo spremembo odločitve o stikih, tako da jih je prvo sodišče utemeljeno določilo pod nadzorom CSD X.

8. Toženka v pritožbi pavšalno graja odločilne ugotovitve prvega sodišča, saj ponavlja nekonkretizirane in nedokazane trditve o domnevnem tožnikovem nasilju nad njo ter o tožnikovem vdajanju alkoholu. Iz poročila vrtca z dne 21. 6. 2018 ne izhaja, da bi bil otrok pri tožniku v stiski. Ravnanje toženke ob dogodkih 29. 6. 2018 kaže predvsem njeno nezmožnost konstruktivnega dialoga s tožnikom v smeri zagotavljanja otrokovih koristi. Razlogi izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovorov toženke zoper sklepa z dne 25. 1. 2018 in 9. 4. 2018 so pravilni in skladni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zoper I. in II. točko sklepa z dne 11. 2. 2019 ter v tem delu potrdilo sklep prvega sodišča.

9. Prvo sodišče je s sklepom z dne 16. 11. 2018, r. št. 295, zavrnilo toženkin predlog za začasno odredbo z dne 26. 10. 2018. Glede na potek postopka (toženka je prejela sklep pritožbenega sodišča IV Cp 1777/2018 18. 10. 2018) je toženka s tem predlogom smiselno spremenila svoja prejšnja predloga za začasno odredbo, o katerih bi prvo sodišče v tistem trenutku ponovno odločalo (predlog z dne 9. 10. 2017 in predlog z dne 18. 6. 2018, spremenjen 20. 7. 2018), če toženka ne bi vložila novega (spremenjenega) predloga za začasno odredbo 26. 10. 2018. Ta predlog je torej nadomestil prej omenjena toženkina predloga.

10. Prvo sodišče je ocenilo, da odločilne okoliščine obravnavane zadeve ne narekujejo ugoditve toženkinemu predlogu. Glede na poročila CSD X in izvedensko mnenje sodne izvedenke dr. M. M. je pravilno ugotovilo, da ni podlage, da bi se A. začasno zaupal toženki v varstvo in vzgojo, saj je za otroka pri tožniku dobro poskrbljeno, toženki pa je bil v juliju 2018 na podlagi določil ZPND izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja tožniku in A. za obdobje dvanajst mesecev (prav zaradi toženkinega ravnanja v dogodkih dne 20. 6. in 29. 6. 2018, ki jih toženka neutemeljeno prikazuje kot dokaz domnevnega tožnikovega nasilja). Tudi v tem delu toženka v pritožbi ne podaja nobenih argumentov, s katerimi bi vzbudila dvom v pravilnost izpodbijane odločitve. V izogib ponavljanju se tudi v tem delu pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa.

11. Večina pritožbenih navedb se nanaša na predhodna procesna dejanja strank in sodišča, ki za odločitev o toženkinem predlogu z dne 26. 10. 2018 niso aktualna (tudi glede na pravnomočen sklep prvega sodišča z dne 25. 9. 2018 o zavrnitvi toženkinega predloga za začasno odredbo z dne 30. 8. 2018). Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi A. bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Izpodbijani sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa ne pojasni, o katerih zatrjevanih dejstvih se prvo sodišče ni opredelilo.

12. Sklicevanje na mnenje prim. D. D. nima nobene teže, saj je bilo podano zgolj na podlagi toženkinih zatrjevanj, kot takšno pa predstavlja le del toženkinih navedb. Neprimerne in žaljive trditve toženke na račun razpravljajoče sodnice in sodne izvedenke ne terjajo odgovora z vidika vsebinskega obravnavanja zadeve ter je v tem pogledu vsakršen komentar toženkinih navedb odveč.

13. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo toženke kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča z dne 16. 11. 2018, r. št. 295.

14. Prvo sodišče je s sklepom z dne 16. 11. 2018, r. št. 296, zavrnilo predlog toženke za izrek denarne kazni tožniku zaradi domnevnega onemogočanja stikov med njo in A. Ugotovilo je, da je bil stik 1. 8. 2018 izvršen, stika, ki nista bila realizirana 25. 7. in 29. 8. 2018, pa sta bila nadomeščena (kot izhaja iz podatkov spisa, so bili termini nadomestnih stikov med staršema dogovorjeni). Stik 25. 7. 2018 ni bil izvršen, ker sta bila tožnik in otrok tisti teden na letnem dopustu, kar je bilo v obravnavanih okoliščinah v otrokovo korist, ob tem, da je bil stik nato nadomeščen. Stik 29. 8. 2018 ni bil izveden zaradi otrokove bolezni (pojasnilo CSD X z dne 31. 8. 2018), zato tožniku ni mogoče očitati kršitve začasne odredbe.

15. Glede na te okoliščine je prvo sodišče pravilno zavrnilo toženkin predlog za izrek denarne kazni, njena pritožba pa je iz navedenih razlogov neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo ter potrdilo sklep z dne 16. 11. 2018, r. št. 296.

16. Prvo sodišče je zavrglo toženkin predlog za začasno odredbo z dne 3. 12. 2018, ker je bil identičen toženkinemu predlogu z dne 26. 10. 2018, o katerem je prvo sodišče odločilo s sklepom z dne 16. 11. 2018, r. št. 295, pri čemer sta bili podlagi teh predlogov v bistvenem delu enaki, kar pomeni, da je šlo za pravnomočno razsojeno stvar (drugi odstavek 319. člena ZPP). Toženka te ugotovitve prvega sodišča obrazloženo ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotavlja, da je odločitev prvega sodišča v tem delu pravilna. Zato je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo III. točko sklepa z dne 11. 2. 2019.

17. Odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za začasno odredbo z dne 14. 12. 2018 je pravilna. Toženka je predlagala, da se določijo stiki med otrokom in njo, ki naj se izvršujejo v prostorih ZPKZ ... (toženka je bila v decembru 2018 priprta zaradi očitanega kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, v priporu pa je še sedaj). Izvedenka je v svojem strokovnem mnenju pojasnila, da je A. zaradi zadnjih dogodkov v hudi čustveni stiski in mu stiki z materjo niso v korist, kar jasno kaže, da določitev stikov, kot jih v tej situaciji predlaga toženka, ne bi bila v skladu s koristmi otroka. Toženka v pritožbi ne podaja nobenih argumentov, ki bi lahko porušili pravilnost izpodbijane odločitve. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo toženkino pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep z dne 11. 2. 2019 v IV. točki izreka.

18. Toženka v pritožbi zoper sklep z dne 11. 2. 2019 napada tudi odločitev v V. točki izreka (izdana začasna odredba o ukinitvi stikov in vsakršne komunikacije med toženko in otrokom). V tem delu gre za ugovor zoper izdano začasno odredbo, o katerem bo moralo odločiti prvo sodišče.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 105, 106
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 238f

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyODY1