VSL Sklep II Cp 1337/2019

Jedro

Tožnik, podobno kot v tožbi, tudi v vlogi, s katero je odgovoril na poziv za dopolnitev oziroma popravo tožbe, navaja različne zahtevke, pri čemer bi lahko bili nekateri nedenarni (zahteva za izbris nečesa iz zemljiške knjige, kar lahko meri na izbrisno tožbo), vendar pri tem nikjer ne postavi določnega in jasnega tožbenega zahtevka. Navaja tudi različne denarne zneske, tako da tudi denarnega dela zahtevka ni mogoče individualizirati. K nerazumljivosti pa še dodatno pripomorejo tožnikovi nejasni in nerazumljivi zapisi o »diferencialnem delu glavnice«, »intervalna časovna kumulativna kapitalizacija« in podobno. Glede na vse povedano sodišče ugotavlja, da tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in tožbe ni ustrezno dopolnil, tako da bi postala sposobna za obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo z dne 20. 9. 2018. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče navedeno vlogo obravnavalo kot nepopolno vlogo in tožnika s sklepom z dne 20. 12. 2018 pozvalo, da skladno s 180. členom Zakona o pravdnem postopku¹ nepopolno vlogo dopolni oziroma popravi tako, da med drugim postavi določen tožbeni zahtevek in navede vrednost spornega predmeta, vendar pritožnik tem zahtevam ni zadostil, zato je tožba ostala nepopolna.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik brez formalne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi med drugim navaja, da je sporni predmet tožbe vračilo oziroma plačilo dolga tožniku v skupnem znesku 6.837,36 EUR »plus intervalna časovna kumulativna kapitalizacija.« Navedeni znesek je nujno potrebno razdeliti po posameznih zneskih »časovnega in kvantitativnega nastanka terjatev.« Zahteva, da mu pritožbeno sodišče izda »dokončni sklep o plačilu dolga zavarovalnice.« Sicer v obsežni in mestoma težko razumljivi ter berljivi (ročno napisani) pritožbi obširno razlaga vsebino poslovnega razmerja s toženo stranko in nekaterimi drugimi pravnimi subjekti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik sploh obrazloženo ne izpodbija ključne ugotovitve v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, namreč, da ni ustrezno dopolnil oziroma popravil svojega tožbenega zahtevka. Sploh ne zatrjuje, da bi navedel vrednost spornega predmeta, niti, da bi postavil ustrezen tožbeni zahtevek, kot ga je v pozivnem sklepu z dne 20. 12. 2018 (red. št. 4) poučilo sodišče prve stopnje. V pozivnem sklepu je med drugim jasno zapisalo, da mora tožnik postaviti določen tožbeni zahtevek, ki bo sposoben za obravnavo in iz katerega bo jasno razvidno, kaj [tožnik] zahteva od tožene stranke. To pomeni, da se mora tožbeni zahtevek dobesedno glasiti tako, kot si tožeča stranka želi, da se glasi izrek sodbe.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega, da tožnik pozivu sodišča ni zadostil, četudi je v okviru postavljenega 15-dnevnega roka za dopolnitev tožbe² vložil pripravljalno vlogo z dne 6. 2. 2019 (red. št. 7). V tej vlogi zopet (enako kot v tožbi in pritožbi) obširno razlaga o pravnih razmerjih s toženo stranko, vendar določnega tožbenega zahtevka, kakršnega zahteva pravdni postopek, ne oblikuje. Nerazumljivo in nejasno navaja o nekakšnih »tožbenih stebrih,« pri čemer med drugim navaja, da naj sodišče »izda verodostojni sklep oziroma sodbo o razveljavitvi goljufivske, neeksistenčne in zato neobstoječe terjatve zavarovalnice ...«; pravni red takih zahtevkov oz. sodbenih izrekov (o »razveljavitvi terjatve«) ne predvideva. Nadalje tožnik omenja tudi, da zahteva oziroma pričakuje »izbris navedenega zneska terjatve 2.039,54 EUR iz zemljiške knjige« (brez navedbe zemljiškoknjižnih identifikatorjev nepremičnine) in tudi »izbris 2.039,54 EUR iz mojega (ZPIZ) računa« ter »vračilo diferencialnega dela glavnice pokojnine v znesku 3.038,92 EUR.« Tako je očitno, da tožnik, podobno kot v tožbi, tudi v vlogi, s katero je odgovoril na poziv za dopolnitev oziroma popravo tožbe, navaja različne zahtevke, pri čemer bi lahko bili nekateri nedenarni (zahteva za izbris nečesa iz zemljiške knjige, kar lahko meri na izbrisno tožbo), vendar pri tem nikjer ne postavi določnega in jasnega tožbenega zahtevka. Navaja tudi različne denarne zneske, tako da tudi denarnega dela zahtevka ni mogoče individualizirati. K nerazumljivosti pa še dodatno pripomorejo tožnikovi nejasni in nerazumljivi zapisi o »diferencialnem delu glavnice«, »intervalna časovna kumulativna kapitalizacija« in podobno. Glede na vse povedano sodišče ugotavlja, da tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in tožbe ni ustrezno dopolnil, tako da bi postala sposobna za obravnavo. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje v sklepu z dne 20. 12. 2018, da predloženi listinski dokazi ne morejo nadomestiti trditev; zato pritožnik tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, katere listine je sodišču dostavil. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavrže.

6. Pritožbene navedbe v zvezi z nekimi drugimi postopki (in domnevnimi kršitvami procesnega prava) pred drugimi sodišči so za ta postopek povsem nerelevantne. Prav tako je – brez ustrezno postavljenega (oblikovanega) tožbenega zahtevka – nepomembno obširno opisovanje dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti predlogu, da bi tožniku izdalo »sklep o poplačilu terjatve«, saj zakon izdaje takega sklepa ne predvideva.

7. Ker je sodišče ugotovilo, da tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je tožnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo v dejanskem in pravnem pogledu pravilen sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3, in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Sklep z dne 20. 12. 2018 je bil tožniku vročen dne 22. 1. 2019, torej je 15-dnevni rok iztekel dne 6. 2. 2019.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 268/2008
• UPRS Sklep I U 2717/2017-7
• VSL sklep I Cp 3577/2011