VSL Sklep II Cp 1045/2019

Jedro

Iz mnenja izvedenke, ki je bilo izdelano v drugem postopku, izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh (opustitvenih) ravnanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Kranju je z dopisom z dne 7. 8. 2018 obvestil nepravdni oddelek sodišča prve stopnje, da je izvršilno sodišče v izvršilni zadevi VL 170984/201, ki se vodi zoper nasprotno udeleženko kot dolžnico, prejelo psihiatrično izvedensko mnenje prof. dr. A. A. z dne 8. 10. 2017, ki je bilo izdelano za potrebe postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Izvedenka v mnenju ugotavlja, da nasprotna udeleženka (tožnica v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani) ne zmore dojeti celotnega dogajanja v sodnih postopkih in se zaradi tega ni zmožna ustrezno odzvati na zahteve sodišča. Iz dopisa še izhaja, da je na poziv izvršilnega sodišča CSD odgovoril, da urejanje skrbništva za poseben primer za nasprotno udeleženko s strani centra ni ustrezna rešitev in da CSD ne bo vložil predloga za odvzem poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Izvršilno sodišče je v dopisu še pojasnilo, da zoper nasprotno udeleženko teče večje število izvršilnih postopkov, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ker nasprotna udeleženka od leta 2011 ne poravnava stroškov, ki so povezani s stanovanjem na naslovu njenega stalnega prebivališča. Izvršilno sodišče je zato pozvalo nepravdni oddelek sodišča prve stopnje, da po uradni dolžnosti preveri, ali je treba uvesti postopek za odvzem oziroma delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke po uradni dolžnosti. Pojasnilo je, da iz psihiatričnega mnenja z dne 8. 10. 2017, dopisa CSD z dne 30. 5. 2018 in zemljiškoknjižnega izpiska izhajajo razlogi, zaradi katerih je potrebno, če se izkažejo za resnične, nasprotni udeleženki odvzeti oziroma deloma odvzeti poslovno sposobnost. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima nasprotna udeleženka psihično motnjo, ki ji preprečuje realno dojemanje njene situacije in da ni zmožna na ustrezen način sodelovati v sodnem postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi.

3. Nasprotna udeleženka v laični pritožbi navaja, da je 20. 11. 2018 plačala 3.500,00 EUR, decembra 2018 200,00 EUR in 15. 4. 2019 150,00 EUR v zvezi s stroški, ki so povezani s stanovanjem na naslovu njenega stalnega bivališča. Priložila je tudi potrdilo o plačilu zneska 3.500,00 EUR, kjer je kot prejemnik plačila naveden B., d. d. Nasprotna udeleženka še navaja, da je dr. med. specialistka psihiatrije C. C. v izvidu zdravniškega pregleda z dne 22. 1. 2019 ugotovila, da niso utemeljeni sumi za odvzem poslovne sposobnosti. Ta izvid je nasprotna udeleženka priložila pritožbi. Nasprotna udeleženka je tudi preklicala pooblastilo odvetniku D. D.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen Zakona o nepravdnem postopku¹). Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (3. odstavek 45. člena ZNP).

6. V sodni praksi je sprejeto stališče², da začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti posega v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo biti navedene okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.

7. Prav te okoliščine pa je sodišče prve stopnje verjetnostno ugotovilo. Iz psihiatričnega mnenja prof. dr. A. A., ki je bilo izdelano za potrebe postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani III Ps 291/2017, ker se je v postopku porodil dvom o pravdni sposobnosti nasprotne udeleženke (tožnice v delovnopravnem sporu), izhaja, da se nasprotna udeleženka ni odzvala na vabili izvedenke, zato osebnega pregleda nasprotne udeleženke izvedenka ni opravila, na podlagi zdravstvene dokumentacije pa je podala mnenje, da nasprotna udeleženka ni sposobna razumeti dogajanja v sodnem postopku in ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Izvedenka pojasnjuje, da iz zdravstvene dokumentacije³ izhaja, da nasprotna udeleženka boleha za psihotično motnjo, ki preprečuje realno dojemanje njene situacije. Pri nasprotni udeleženki gre za počasi napredujočo, vendar progredientno duševno motnjo, ki jo je vse bolj izolirala tako od aktivnega dela, kot od vseh pomembnejših socialnih stikov, zaradi katere je prišlo do skoraj popolne osamitve in ob konfliktih, ki jih ima s svojo družino in z delodajalci, je nasprotna udeleženka izgubila zmožnost presoje glede upravičenosti svojih zahtev, ki so predmet postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Iz mnenja izvedenke še izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi⁴. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh njenih opustitvenih ravnanj.

8. Delna plačila terjatev po uvedbi (tega) nepravdnega postopka⁵, zapis CSD⁶, da nasprotna udeleženka pričakuje od skrbnika, da bo dosegel odpis dolgov, ugotovitve iz izvida zdravniškega pregleda z dne 22. 1. 2019⁷, ki ga je izdelala dr. C. C., specialistka psihiatrije, v okviru družbe ..., sicer ne potrjujejo ugotovitev, da pri nasprotni udeleženki obstaja duševna motnja⁸, ki vpliva na njeno sposobnost skrbeti za svoje pravice in koristi v okviru izpolnjevanja njenih dolžniških obveznosti. Ta ravnanja nasprotne udeleženke so (lahko) morda manipulativna, zavestna in preudarna ter zasledujejo neutemeljeno pričakovanje, da dolžniških obveznosti ne bo treba izpolniti. Kljub tem pomislekom, pa vendarle popis psihičnih težav nasprotne udeleženke iz izvedenskega mnenja, verjetnostno bolj potrjuje tezo, da nasprotna udeleženka zaradi psihičnih težav ni sposobna razumeti dogajanja v izvršilnih postopkih in posledic, ki ji bodo nastale, ko bodo izvršilni postopki zaključeni, kar verjetnostno potrjuje, da nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno oblikovati lastne volje in posledično ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj, kar kaže na njeno nerazsodnost.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1; Ur. l. RS, št. 16/2019).
² VSL sklep I Cp 2119/2018.
³ Glej podroben „psihiatrični popis bolezni“ in psihiatrično zdravljenje nasprotne udeleženke na strani 2 in 3 izvedenskega mnenja (priloga A1).
⁴ Iz podatkov zemljiške knjige z dne 20. 8. 2019 izhaja, da se je število vpisanih zastavnih pravic na nepremičnini last nasprotne udeleženke povečalo in da je dolžniška obveznost nasprotne udeleženke višja, kot je bila po podatkih iz izpisa zemljiške knjige z dne 7. 8. 2018 (priloga A3).
⁵ S tem, da se je po podatkih iz zemljiške knjige na dan 20. 8. 2019 skupni dolg nasprotne udeleženke še povišal v primerja s skupnim dolgom po podatki zemljiške knjige iz 7. 8. 2018.
⁶ Glej dopis CSD z dne 30. 5. 2018 (priloga A2).
⁷ Iz katerega izhaja, da je nasprotna udeleženka lucidna, pogovorljiva, čustveno razgibana, da občasne telesne simptome anksioznosti obvladuje z VTK tehniko, da nima psihiatrične terapije in da nima avto in hetero agresivnih tendenc (podrobneje glej prilogo B8).
⁸ Iz zdravniškega izvida ne izhaja, da bi bila dr. C. C. seznanjena, da je dr. A. A. izdelala izvedensko mnenje glede psihičnih težav nasprotne udeleženke.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2119/2018
• VSL Sklep II Cp 323/2022
• VSL sklep I Cp 2841/2014