<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 7/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.7.2019
Evidenčna številka:VSL00026788
Datum odločbe:15.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Majda Lušina (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti

Jedro

Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 23.091,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2015 dalje. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 1.422,90 EUR.

2. Pritožuje se tožnik. Navaja, da je v sodbi zasledil veliko neresničnih izjav, s katerimi se ne strinja. Izpostavljen je bil dvema inštitucijama in zaradi spleta okoliščin oškodovan. Vse tožbe so bile zasnovane na prepričanju, da mu pripada odškodnina v vrednosti, ki predstavlja razliko med plačo in dodatkom, ki ga je zaslužil kot aktiven reševalec oz. denarna vsota, katere ni dobil, ker ni smel delati, pa je bil za delo sposoben. Denar za pravdne stroške si je sposodil. Meni, da so zavarovalnice namenjene reševanju drobnih problemov, ki nastanejo. Računa na razumevanje in pravičnost sodišča. Ponavlja dejanske trditve: da je delal kot reševalec in rudar. Na rednem pregledu reševalcev je bil zaradi suma okvare srca napoten na dodatne preglede. Čez par let se je pokazalo, da je zdrav, vendar je bil že pred tem izločen iz ekipe reševalcev. Zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev se je upokojil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Od tožene stranke, pri kateri je imel odvetnik zavarovano odgovornost iz opravljanja odvetniške dejavnosti (zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika), tožnik uveljavlja škodo, ki mu je nastala zaradi odvetnikove kršitve mandatne pogodbe: predlogu za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 553/2014 z dne 15. 1. 2015 – z njo je potrjena sodba Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. P 183/2012 z dne 9. 6. 2014 – ni priložil novega pooblastila.

5. Dejstva, ki jih v pritožbi izpostavlja pritožnik, so nesporna. Na rednem zdravniškem pregledu je bila tožniku na osnovi izvida z dne 26. 11. 2007 postavljena napačna diagnoza: ishemična bolezen srca in srčno popuščanje. Čez nekaj let je drug zdravnik izključil to bolezen. Zaradi napačno postavljene diagnoze (strokovne napake) je bilo tožniku onemogočeno opravljanje dela reševalca; nastala je materialna in nematerialna škoda. To škodo je uveljavljal v pravdnem postopku na Okrajnem sodišču v Velenju. S prvostopenjsko sodbo I P 83/2012 z dne 9. 6. 2014 je bil njegov zahtevek zavrnjen, Višje sodišče v Celju je prvostopenjsko odločitev potrdilo s sodbo Cp 553/2014 z dne 15. 1. 2015. Predlog za dopustitev revizije, ki ga je vložil tožnikov takratni odvetnik A. A., je bil zavržen, ker odvetnik predlogu ni predložil novega pooblastila.

6. Na osnovi teh – nespornih dejstev – je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da odvetnikovo ravnanje pri vlaganju predloga za dopustitev revizije ni ustrezalo skrbnosti dobrega strokovnjaka. V 12. točki obrazložitve je zaključilo, da je bilo odvetnikovo ravnanje protipravno. Protipravnost, ki je eden od pogojev odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke, je torej podana.

7. Zahtevek je zavrnjen zaradi odsotnosti vzročne zveze med ugotovljenim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo1. V 15. in 16. točki izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče pojasnilo: da se v predlogu za dopustitev revizije ne uveljavlja kršitev materialnega prava; da pravna vprašanja, ki so bila v predlogu izpostavljena, ne kažejo na odstopanje od sodne prakse Vrhovnega sodišča; ostali, skladno s 367.a. čl. ZPP uveljavljani dovoljeni revizijski razlogi, pa niso izkazani oz. utemeljeni. Ostale navedbe v predlogu za dopustitev revizije se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato pritožnik s predlogom za dovolitev revizije zoper sodbo Cp 553/2014, tudi če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo, ne bi uspel. Tem ugotovitvam in zaključku oz. ugotovljenemu dejanskemu stanju pritožnik ne nasprotuje.

8. Ker pritožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju ne nasprotuje in ne uveljavlja procesnih kršitev, pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkuša v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena ZPP: preverja obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilnost uporabe materialnega prava.

9. Nobena od absolutnih bistvenih kršitev postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (navedene so v drugem odstavku 350 čl. ZPP), ni podana. Materialno pravo je pravilno uporabljeno. Zahtevek temelji na 239. čl. Obligacijskega zakonika, ki ureja odškodninsko odgovornost dolžnika, ki ne izpolni pogodbene obveznosti. Poleg kršitve pogodbene obveznosti, ki je izkazana, bi tožnik moral dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima (131. čl. v zvezi z 246. čl. Obligacijskega zakonika). Dokazati bi moral, da bi bil predlog za dopustitev revizije – če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) – uspešen. Tega dokaznega bremena tožnik ni zmogel. Ni uspel dokazati obstoja ene od predpostavk odškodnine odgovornosti, ki morajo biti kumulativno podane. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi (131. čl. Obligacijskega zakonika). Ni izkazano, da bi tožnik s predlogom za dopustitev revizije, ki bi mu bilo priloženo novo pooblastilo, uspel. Zahtevek zato ni utemeljen in je pravilno zavrnjen.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

-------------------------------
1 Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti – kumulativno – podane naslednje predpostavke: nedopustno ravnanje oz. kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja; vzročna zveza med protipravnim ravnanjem oz. kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo ter nastala škoda.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 239, 246
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 367a, 367a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyODM2