<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 686/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.686.2019
Evidenčna številka:VSL00026453
Datum odločbe:07.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Irena Veter
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine

Jedro

Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.

Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se II. in III. točka sklepa razveljavita.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta 17. 2. 2016 na Okrajno sodišče v Grosupljem vložila predlog za razdružitev skupnega premoženja, in sicer parc. št. 000/14 in 000/15, obe k.o. X, kjer sta solastnika vsak do 1/8 (skupno 1/4), nasprotna udeleženka pa do ¾. Navedla sta, da delitev nepremičnin v naravi ni izvedljiva in ni smiselna, pač pa je možna le civilna delitev, to je izplačilo obeh predlagateljev ali prodaja nepremičnin in razdelitev kupnine. Nasprotna udeleženka se s predlogom ni strinjala.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče najprej (I. točka izreka) zavrglo pritožbo zoper sklep, ki predlagateljema nalaga doplačilo predujma za izvedenca. V II. točki izreka se je izreklo za nepristojno za odločanje v tej nepravdni zadevi, v III. točki pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Za nepristojno se je izreklo, ker glede na sodno poravnavo o delitvi stvari z dne 11. 7. 2005, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I P 1288/2005, med udeleženci že obstaja sporazum o delitvi, ki ga je treba preko postopka za vzpostavitev etažne lastnine tudi uresničiti. Na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih pa je pristojnost o vseh zadevah po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) z okrajnih sodišč kot enot v sestavi Okrožnega sodišča v Ljubljani prenesena na Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja. V pritožbi sicer ne navajata izrecno, ali sklep izpodbijata v delu ali v celoti, a iz vsebine pritožbe izhaja, da izpodbijata le II. in III. točko izreka sklepa. Predlagata razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču v prve stopnje, z navodili, da mora razdružiti skupno premoženje. Menita, da ni nikakršne potrebe za odstop zadeve Okrajnemu sodišču v Ljubljani zaradi vzpostavitve etažne lastnine. Ne le, da gre pri tem za ogromno izgubo časa, temveč stanje, kakršno je, v celoti omogoča razdružitev skupnega premoženja. Predlagateljema je jasno, da se v naravi, kar se tiče hiše, njun delež nanaša le na pritličje in klet hiše, ne pa na prostore v zgornjem nadstropju. Ker je jasno, kaj spada v skupno premoženje, je mogoča razdružitev oziroma civilna delitev. Za izpeljavo prodaje na dražbi predhodna vzpostavitev etažne lastnine ni potrebna.

4. Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sodišče v okviru nepravdnega postopka za razdružitev skupnega premoženja opravilo dva naroka. Za cenitev solastnih nepremičnin je bil postavljen izvedenec gradbene stroke. Predlagatelja menita, da sta upravičena do skupno ¼ vrednosti celotne nepremičnine, nasprotna udeleženka pa, da sta upravičena do ½ vrednosti pritličja in ¼ vrednosti kleti ter sorazmernega dela funkcionalnega zemljišča (glede na površino navedenih prostorov). Kasneje je nasprotna udeleženka v pripombah na izvedensko mnenje predlagala, da sodišče navedeno nepremičnino razdeli v etažno lastnino skladno s solastniškimi deleži predlagateljev in nasprotne udeleženke, upoštevaje sodno poravnavo I P 1288/2005 z dne 11. 7. 2005, po kateri predstavlja solastniški delež predlagateljev v naravi ½ pritličja in ¼ kletnih prostorov. Skladno s temi deleži naj se določijo tudi skupni deli stavbe in pripadajoče zemljišče. Sodišče je na podlagi navedene sodne poravnave ugotovilo, da med udeleženci že obstaja sporazum o delitvi, ki ga je potrebno uresničiti preko postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, zato se je izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi.

7. Sodna poravnava I P 1288/2005 v pravdni zadevi zaradi ugotovitve solastninske pravice na nepremičninah je bila 11. 7. 2005 sklenjena med I. K. (pravnim prednikom predlagateljev) in J. K. (pravno prednico nasprotne udeleženke). S poravnavo je I. K. postal solastnik predmetne nepremičnine do ½. V drugem členu poravnave je določeno še, da med pravdnima strankama ni sporno, da predstavlja ½ lastniški delež I. K. v naravi pritličje stavbe na naslovu U. in ½ kletnih prostorov te stavbe ter nič prostorov v zgornjem nadstropju, ki so last J. K. oz. na podlagi sklenjene pogodbe sedaj že njene hčerke Z. B. Ti deleži so bili kasneje preko pravnih poslov spremenjeni, saj je nasprotna udeleženka odkupila dva deleža po 1/8.

8. Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna določitev mogoča (110. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Glede na to, da tu sporazuma udeležencev za vzpostavitev etažne lastnine ni, saj predlagatelja navajata, da takšna delitev ni mogoča (sodišče pa tega ni posebej presojalo), je ključno vprašanje, ali je nepremičnina morda dejansko že razdeljena. Tako je najprej treba ugotoviti, ali je predmet delitve solastnina (razdeljena pravica na nerazdeljeni stanovanjski stavbi), kot trdita predlagatelja, ali navidezna solastnina kot oblika dejanske etažne lastnine (v naravi dejansko in pravno razdeljena stavba na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa tako ob njenem nastanku kot ob nadaljnjem pravnem prometu izvedena z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov), kot je (sklicujoč se na sodno poravnavo) ugotovilo sodišče prve stopnje.

9. SPZ in ZVEtL sta bila med seboj v razmerju splošnega in posebnega predpisa, zato je bil skladno z delom sodne prakse upravičeni predlagatelj po ZVEtL lahko le tisti, ki mu je le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ) omogočal vzpostavitev etažne lastnine (prim. VSRS Sklep II Ips 265/2012 z dne 28. 1. 2013). Novi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) je odpravil nejasnosti v zvezi z uporabnostjo postopka za vzpostavitev etažne lastnine za reševanje tudi primerov navidezne solastnine. Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.

10. Vendar pa ZVEtL-1 v 17. členu določa, da se postopek za vzpostavitev etažne lastnine lahko začne, če je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, pa v zemljiški knjigi še ni bila vpisana na stavbi kot celoti. Šteje se, da je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, če je bila pred tem datumom pridobljena etažna lastnina na posameznem delu v etažni lastnini ali če je pred tem datumom nastal pravni naslov, s katerim se po določbah tega zakona izkazuje pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Tretji odstavek 17. člena med drugim ureja navidezno solastnino. Šteje se, da etažna lastnina v zemljiški knjigi ni vpisana na stavbi kot celoti, če stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi, pri zemljiški parceli, na kateri stoji stavba (nepremičnina kot celota), pa je vpisana solastnina v korist lastnikov po idealnih deležih, če so se prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti (navidezna solastnina).

11. Predmetna sodna poravnava je bila sklenjena 11. 7. 2005, to je po 1. 1. 2003. Sklenjena je bila torej izven časovnega okvirja, za katerega se uporablja ZVEtL-1, in v času, ko bi pravdni stranki, če bi to želeli, lahko oblikovali etažno lastnino, saj je SPZ to omogočil. S sodno poravnavo torej ni bila oblikovana dejanska etažna lastnina (navidezna solastnina). Pred sklenitvijo poravnave je imela lastninsko pravico na tej nepremičnini do celote J. K. (mati nasprotne udeleženke), torej etažna lastnina zagotovo ni bila vzpostavljena pred 1. 1. 2003. Stvarnopravna razmerja etažne lastnine so zunajknjižno lahko nastala le do 1. 1. 2003, ker do tedaj veljavni predpisi vpisa etažne lastnine (prostorskih delov stavbe) v zemljiško knjigo niso določali kot predpostavke za njen nastanek (vpis ni imel oblikovalnih učinkov). Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.1 V poravnavi je bil sklenjen dogovor le o tem, kaj lastniški delež I. K. (očeta predlagateljev) predstavlja v naravi glede stanovanjske stavbe, medtem ko je ostali del nepremičnine (zemljišče) ostal nerazdeljen. Poleg tega so se kasneje s pravnimi posli in z dedovanjem prenašali drugačni (manjši) deleži, ki ne ustrezajo zatrjevani etažni lastnini.

12. Navedena poravnava je tako le uredila razmerje med tedanjima solastnikoma oziroma način njune uporabe solastnih stvari, sama solastnina pa je ostala nerazdružena. Poravnava je bila sklenjena med drugimi strankami, tedanji solastniški deleži so se do sedaj spremenili. V zemljiški knjigi ni bila izvedena, etažna lastnina v zemljiški knjigi ni vpisana. Poravnava očitno ni bila realizirana niti v smislu posesti oziroma uporabe solastne stvari, saj iz mnenja izvedenca izhaja, da je objekt zasnovan kot enostanovanjska stavba z bivalnimi stanovanjskimi prostori (le) v pritličju in da nadstropje ni dokončano oziroma ni urejeno, iz navedb udeležencev postopka pa izhaja, da nepremičnino (v celoti) uporablja le nasprotna udeleženka. Sedanji solastniki imajo zato pravico, da zahtevajo njeno razdružitev v nepravdnem postopku.

13. Ker se je sodišče prve stopnje, ki je pristojno za nepravdni postopek razdružitve solastnine, napačno izreklo za nepristojno, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) razveljavilo (3. točka 365. člena). Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevajoč zemljiškoknjižno stanje v nepravdnem postopku (po pravilih SPZ, ne ZVEtL-1) ugotoviti najprimernejši način delitve.

-------------------------------
1 Prim. predlog ZVEtL-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 107, 110
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 17, 17/3
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 118

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMyODMw