VSL Sodba I Cp 415/2019

Jedro

V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se postavi dilema, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 1.246,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 9. 2015 dalje do plačila, v II. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe 226,22 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe 185,44 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 1.246,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2015 dalje do plačila ter mu naložilo, da tožeči stranki povrne 378,47 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec se zoper sodbo pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev ali spremembo sodbe. Navaja, da bi moral tožnik regresni zahtevek zoper njega kot pogojno terjatev prijaviti v postopku osebnega stečaja toženca. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je obveznost tožnika lahko nastala šele po začetku stečajnega postopka. Nad tožencem se je 7. 6. 2011 začel postopek osebnega stečaja, v katerem so mu bile vse obveznosti odpuščene. Sodišče je zmotno uporabilo določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja in določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o nastanku terjatve tožnika.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je lastnica stanovanja št. 10, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske hiše na naslovu ... Od toženca kot najemnika tega stanovanja zahteva povrnitev zneska, ki ga je namesto toženca plačala dobavitelju toplotne energije A., d.o.o., saj toženec pogodbeno prevzetih obveznosti plačila stroškov ogrevanja ni izpolnjeval. Toženec pa vztraja, da je terjatev dobavitelja toplotne energije nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki je tekel zoper njega in je bil zaključen z odpustom obveznosti za vse terjatve, nastale do 7. 6. 2011.

6. V obravnavanem sporu majhne vrednosti so pritožbeni razlogi omejeni samo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati pri odločanju so sledeče: tožeča stranka je družbi A., d.o.o. namesto toženca (najemnika stanovanja, katerega lastnica je) plačala terjatev za porabljeno toplotno energijo v obdobju od julija 2008 do vključno oktobra 2009; dolg iz tega naslova z zamudnimi obrestmi in stroški je tožeča stranka plačala na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Pg 3010/2014 z dne 26. 8. 2015; v postopku osebnega stečaja nad tožencem so mu bile odpuščene obveznosti za vse terjatve upnikov, ki so nastale do 7. 6. 2011. Na tej dejanski podlagi je prvostopenjsko sodišče zavzelo stališče, da je terjatev tožeče stranke do toženca nastala šele z njenim plačilom dolga upniku A., kar je po začetku stečajnega postopka in zato nanjo sklep o odpustu obveznosti tožencu ne učinkuje.

7. Odgovornost tožnice za toženčeve dolgove za neplačane obratovalne stroške stanovanja temelji na določbah četrtega in petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), po katerih je, če ni drugače dogovorjeno, dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, lastnik stanovanja pa za obratovalne stroške najemnika odgovarja subsidiarno. Po določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja (razen glede prednostnih terjatev, navedenih v tretjem odstavku istega člena).

8. Upoštevaje kasnejšo sodno prakso tega sodišča v istovrstnih pravdnih zadevah¹ je utemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava pri presoji pomena odpusta obveznosti dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja na porokovo pravico, zahtevati od toženca kot glavnega dolžnika povrnitev terjatve, ki jo je namesto njega poravnala upniku. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, je terjatev toženčevega upnika (A., d.o.o.) nastala v obdobju od julija 2008 do oktobra 2009, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja in je bila zato zajeta v odpustu obveznosti. V trenutku, ko je tožeča stranka plačala toženčev dolg, bi ta smel zavrniti upnikovo zahtevo za plačilo dolga. Vprašanje pa je, ali ta okoliščina zadostuje za zavrnitev tožnikove zahteve do toženca na podlagi 1028. člena OZ. Ta določba daje na eni strani poroku pravico, da od glavnega dolžnika zahteva povrnitev vsega, kar je plačal zanj. Na drugi strani pa OZ zagotavlja, da porokova obveznost, razen v primeru stečaja glavnega dolžnika, ne bo večja od dolžnikove (prvi odstavek 1024. člena). V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se postavi dilema, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev zato ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.² Taka razlaga je skladna tudi z namenom odpusta dolga v postopku osebnega stečaja.

9. Zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (358. člen ZPP).

10. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je vložena pritožba, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka, ki v pravdi ni uspela, je dolžna tožencu povrniti potrebne stroške postopka (prvi odstavek 154. in 155. člena ZPP). Ti se nanašajo na sestavo odgovora na pritožbo ter prve pripravljalne vloge, skupaj z materialnimi stroški in DDV, skupaj v znesku 226,22 EUR skladno z Odvetniško tarifo (OT). Ker je toženec uspel s pritožbo, je upravičen tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, priglašenih in specificiranih v pritožbi skladno z OT v znesku 185,44 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------
¹ Odločbe VSL I Cp 1713/2018 in 1959/2018, drugačno stališče je zavzeto v odločbah 1258/2018, 256/2018 in 1701/2016.
² Za odločitev o zahtevku tudi ni pomembno, kakšna je podlaga razmerja med upnikom in glavnim dolžnikom na eni strani ter upnikom in porokom na drugi strani.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 1959/2018
• VSL Sodba I Cp 1713/2018
• Sodba II Ips 40/2006