VSL Sklep I Cp 105/2019

Jedro

Zapustnikovi dolgovi so obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti. Pravila za poplačilo teh dolgov po dedičih so predpisana v III. poglavju Zakona o dedovanju. Eno od teh pravil je vsebovano v 143. členu Zakona o dedovanju, ki določa, da zapustnikovi upniki lahko v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja.

Pogoj za ločevanje zapuščine od dedičevega premoženja je obstoj zapustnikovih dolgov. Vsebinska presoja zatrjevanih terjatev oz. dolgov privede do spoznanja, da zapustnikovi dolgovi niso niti zatrjevani niti izkazani.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za ločitev zapuščine z dne 15.10.2018 zavrne.

Obrazložitev

1. Na predlog upnice S. B. je zapuščinsko sodišče izdalo sklep o ločitvi zapuščine od premoženja dedičev. Upnici je naložena obveznost, da v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa začne postopek za poplačilo oz. uveljavitev svojih terjatev, dedičem pa je prepovedano razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine. Zapuščinski postopek je prekinjen do pravnomočnega zaključka pravdnega, izvršilnega oz. drugega ustreznega postopka, ki ga bo v danem roku – zaradi poplačila oz. uveljavitve svoje terjatve – sprožila upnica.

2. Pritožujeta se zakonita dediča – zapustnikov sin in vdova (izven zakonska partnerka). Sklep izpodbijata v celoti. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da opravi zapuščinsko obravnavo, ugotovi dediče, pravilno ugotovi obseg zapuščine, dedičem vroči priglašene terjatve upnikov (FURS in S. B.) ter jih obravnava. Opozarjata, da je bilo o zahtevku S. B. za ločitev zapuščine odločeno preden jima je bil predlog vročen. Zato se do predloga za ločitev zapuščine in izločitev 1/2 parc. št. 864 k.o. X do izdaje izpodbijanega sklepa nista mogla opredeliti. Zanikata terjatev S.B. iz dednega dogovora oz. sklepa o dedovanju D 119/2014, ker je zapustnik do svoje smrti skrbel za upnico (svojo mamo). Terjatev v višini 4.000,00 EUR in 1.300,00 EUR za vsak nadaljnji mesec ne obstoji. Niti terjatev do zapustnika niti terjatev do dedičev. Terjatev ni verjetno izkazana. Sklep je nezakonit tudi zato, ker niso ugotovljeni dediči, katerim je prepovedno razpolaganje s stvarmi in pravicami iz zapuščine. Menita, da je upnica zlorabila institut ločitve zapuščine, saj do zapuščine nima nobene terjatve. S sklepom o dedovanju D 119/2014 stvarno breme preužitka ni bilo dogovorjeno, zato tovrstna vknjižba ni mogoča. Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja se izvaja. Plačilo 1.300,00 EUR mesečno za oskrbovanje kmetije ni terjatev do zapuščine ali do zapustnika. Upnica kopiči terjatve, da bi ob predpostavki dolgotrajnih sodnih postopkov ustvarila veliko terjatev in z njo učinkovito posegla po zapuščini. Odločitev o predlogu terja določitev dedičev. Ločeni zapuščini je nujno postaviti skrbnika, saj gre za zaščiteno kmetijo. Od svojega 16. leta dalje na kmetiji živi zapustnikov sin, ki je delal na kmetiji tudi po zapustnikovi smrti. Z upnico se nista razumela, ker se je vtikala v njegovo delo. Upnica je konfliktna oseba, prekomerno uživa alkohol, brez dovoljenja prihaja v dedičevo stanovanje. Tudi zapustnik se je po opravljenem delu umikal s kmetije na dom svoje partnerke. Od oktobra 2018 dedič med tednom ne biva na kmetiji, ker se usposablja za poklic. Dne 21.9.2018 se je začasno umaknil na dom svoje matere zaradi nevzdržnih razmer. Upnica je po zapustnikovi smrti – kot namestnica nosilca kmetije – postala nosilka kmetije. Ker dediči niso imeli možnosti izjaviti se o priglašeni terjatvi, pogoji za izdajo sklepa niso podani. Ob izdaji sklepa bi moral biti narejen tudi popis in cenitev zapuščine. Obseg zapuščine ni pravilno ugotovljen. Ni navedena živina: dve kravi, dve teleti, dve kozi in prašič. Po zapustnikovi smrti je upnica oddala v zakol bika in za to prejela 580,00 EUR. O tem dedičev ni obvestila. Denar si je prilastila. Pritožnika sta upnici predlagala, da pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zahteva odstop od petletnih obveznosti, ki jih je zapustnik prevzel marca 2015. Živino bi bilo na ta način mogoče prodati brez obveznosti vračanja subvencij, s čemer bi odpadla skrb za živino v času dedičevega šolanja. Upnica je to možnost zavrnila. Upnici ni treba skrbeti za živino, saj bi lahko dosegla njeno odprodajo oz. zakol. Zanika obstoj terjatve: lastništvo 1/2 parc. št. 864 k.o. X, saj v zapuščinskem postopku po pok. možu ni uveljavljala izvorno pridobljene lastninske pravice. Dediči niso odklonili prevzema skrbi za upnico. Plačali so pogrebne stroške, pokrili zapustnikov limit na bančnem računu in poplačal kredit za avto.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zapustnikovi dolgovi so obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti (142. čl. Zakona o dedovanju). Pravila za poplačilo teh dolgov po dedičih so predpisana v III. poglavju Zakona o dedovanju. Eno od teh pravil je vsebovano v 143. čl., ki določa, da lahko zapustnikovi upniki v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja¹. Na osnovi tega zakonskega določila želi pritožnica (zapustnikova mati, ki ni dedinja po zapustniku) zaščititi svoj pravni položaj zapustnikove upnice. Zatrjuje obstoj svojih terjatev do zapustnika – zapustnikovih dolgov – in podaja predlog za ločitev zapuščine od premoženja dedičev.

5. Pogoj za uporabo navedenega zakonskega določila oz. ločevanja zapuščine od dedičevega premoženja je torej obstoj zapustnikovih dolgov. Sodišče prve stopnje je povzelo v predlogu za ločitev zapuščine navedene upničine terjatve oz. zapustnikove dolgove, vsebinske presoje, za kakšne in čigave dolgove gre, pa ni opravilo. Vsebinska presoja zatrjevanih terjatev oz. dolgov privede do spoznanja, da zapustnikovi dolgovi niso niti zatrjevani niti izkazani.

6. Eno od svojih terjatev upnica utemeljuje z dednim dogovorom, ki tvori 5. točko sklepa o dedovanju D 119/2014 z dne 9.6.2014². Gre za trajno dvostransko obligacijsko razmerje³, pri katerem sta obveznosti nastali hkrati (s sklenitvijo dednega dogovora), koristi iz izpolnitve pa pogodbenika nista sprejela sočasno. Pritožnica (preužitkarica) ima pravice iz te pogodbe do svoje smrti, sopogodbenik (zapustnik) pa torej obveznosti do pritožničine smrti. S smrtjo zapustnika torej obveznosti iz obligacijskega razmerja niso prenehale; s smrtjo zapustnika so prešle na dediče, ki so v nadaljevanje pogodbe privolili (sedma stran pritožbe). Upnica torej zatrjuje terjatve, ki jih ima do dedičev in ne do zapustnika. Ne zatrjuje, da zapustnik svoje obveznosti iz tega naslova do svoje smrti ne bi izpolnjeval. Ne zatrjuje, da bi obstajala kakšna neporavnana – v času zapustnikovega življenja zapadla – obveznost iz naslova izpolnjevanja dednega dogovora oz. 5. točke sklepa o dedovanju opr. št. 119/2014.

7. Enako velja za terjatev iz naslova upničine skrbi za zapuščino (oskrbovanje kmetije) in povrnitev stroškov priklopa telefona. Z zapustnikovo smrtjo je zapuščina ipso iure prešla na dediče (132. čl. Zakona o dedovanju). Dediči kot njeni skupni lastniki upravljajo z zapuščino. Če je to skrb prevzela pritožnica, ima terjatev do dedičev in ne do zapustnika oz. zapuščine. Z odklopom telefona povzročeno škodo je dolžan povrniti povzročitelj škode. To ni zapustnik, saj v času nastanka škode ni bil več živ. Tudi v navedenih primerih torej ne gre za terjatev do zapustnika oz. dolg zapustnika.

8. Terjatve, na katere se sklicuje pritožnica, torej niso dolgovi zapuščine; pritožnica ni zapustnikova upnica, ki bi lahko zahtevala ločitev zapuščine od premoženja dedičev na podlagi 143. čl. Zakona o dedovanju. Pritožnica zatrjuje terjatve do dedičev, glede katerih se z dediči v zapuščinskem postopku lahko dogovori, ne bo pa – v odsotnosti dogovora – zapuščinsko sodišče o teh razmerjih odločalo. Vsebina sklepa o dedovanju je namreč predpisana (214. čl. Zakona o dedovanju).

9. Pritožnica je podala tudi zahtevo za izločitev 1/2 parc. št. 864 k.o. X iz zapuščine (IV. točka vloge z dne 15.10.2018). Ker ji dediči so/lastništva te nepremičnine ne priznavajo, ga bo morala uveljaviti v pravdi. Ker ni dedinja, zapuščinskega postopka zaradi te zahteve ni potrebno prekinjati. Enako velja za vknjižbo stvarnega bremena preužitka na osnovi sklepa o dedovanju D 119/2014.

10. Ker pogojev za ločevanje zapuščine od premoženja dedičev ni, je izpodbijani sklep spremenjen tako, da je predlog za ločitev zapuščine z dne 15.10.2018 zavrnjen.

-------------------------------
¹ Zapuščina preide na dediče ipso iure – s trenutkom zapustnikove smrti (132. čl. zakona o dedovanju) in se na ta način spoji s premoženjem, ki ga je imel dedič pred tem. Če je dedič prezadolžen, se lahko s posegom dedičevih upnikov v dedičevo premoženje občutno zmanjša možnost, da pridejo zapustnikovi upniki do poplačila. Zaradi take situacije Zakon o dedovanju predpisuje, da lahko zapustnikovi upniki zavarujejo svoje terjatve tako, da zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (separatio bonorum).
² 5. točka sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. D 119/2014 z dne 9.6.2014 se glasi: F. B. in D. B. se zavežeta skrbeti za S. B. v primeru bolezni in onemoglosti, ji nuditi primerno hrano, obutev, obleko, ogrevano stanovanje, zdravniško oskrbo in v primeru namestitve v dom doplačevati vsak do 1/2 razlike za domsko oskrbo.
³ Po vsebini ustreza pogodbi o preužitku (564. čl. Obligacijskega zakonika).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3865/2008
• VSL sklep I Cp 2091/2009
• VSL sklep II Cp 3627/2009