VSL Sodba IV Cp 865/2019

Jedro

Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 241,80 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče nadomestilo sodno poravnavo, ki je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 2207/2014-IV dne 21. 5. 2015 tako, da je mladoletno hči pravdnih strank A. zaupalo v varstvo in vzgojo njeni materi, tožnici (I), določilo stike med deklico in njenim očetom, tožencem (II), in mu v III. točki izreka naložilo plačilo preživnine od 1. 10. 2018 dalje v višini 230,00 EUR mesečno.

2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi izpostavlja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je neutemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca klinične psihologije, čeprav bi zaradi očitne pristranskosti in nestrokovnosti sodne izvedenke, ki je v tej zadevi izdelala izvedensko mnenje, njegovemu predlogu moralo ugoditi. Vztraja, da tožnica ni dobra mati. Mladoletna hči pravdnih strank ni bila stara niti dve leti, ko jo je mati zapustila in odšla s svojim sedanjim partnerjem. Kljub temu, da sta si na podlagi sodne poravnave starša delila skrbništvo, je pri tožnici deklica preživljala le malo časa, med tednom po tri ure, en dan med vikendom. Spala je vedno pri očetu in z njim preživela večino časa. Mati ima z novim partnerjem še dva otroka in prepričan je, da za deklico pri njej ne bo ustrezno poskrbljeno. Izvedenka je v dopolnitvi izvedenskega mnenja navedla številne napake očeta, medtem ko je napake matere povsem spregledala. Opozarja na neprimerno ravnanje tožnice, ki sledi iz listinske dokumentacije v spisu, do katerega se sodna izvedenka in sodišče nista opredelila. Vztraja, da razlogov za nesodelovanje med staršema ne gre kar v celoti pripisati tožencu. Jeze in zamere do tožnice ne čuti več in spora tudi ne zaostruje. Delal je na sebi in odpravil napake, ki jih je takoj po odhodu tožnice res počel. Nepravilno je, da je sodna izvedenka svoje mnenje oprla na govorice vzgojiteljice v vrtcu. Neživljenjsko je od toženca pričakovati, da bo tožnici dovolil več stikov, kot ji pripada, ker je prepričan, da hčerki škodujejo. Deklica je zmanipulirana, zato odklanja stike z očetom. Ko jo je začel obiskovati v vrtcu, je bila obiskov vesela in ga je tudi objela. Prepričan je, da je izpodbijana odločitev v škodo hčerke, ker tožničina nova družina ne funkcionira dovolj dobro, tudi otroci v njej imajo težave, ker starša izvajata neprimerne vzgojne ukrepe (otroke pretepata, zapirata v garažo). Najstarejši sin je izrazito vedenjsko problematičen in nasilen do vrstnikov in tudi do A. Deklica bo septembra začela obiskovati šolo, pri materi pa ne bo imela na voljo mirnega prostora, kar vse bo neugodno vplivalo na šolski uspeh, ker vsi štirje tožničini otroci bivajo v eni sobi. Ker je sodišče brez razloga zavrnilo številne dokazne predloge tožene stranke, je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Zaslišati bi moralo priče M. P., M. J. in P. U. Sodba je pomanjkljiva, ker ne določa, kako potekajo stiki med vikendi, zato ni jasno, kateri dan in ob kateri uri se stik začne in konča, kako pogosti so, niti kje se vrši predaja oziroma prevzem otroka. Tudi višina preživnine je odmerjena previsoko. Pritožnik ne prejema neto plače v višini 1.000,00 EUR, ampak 700,00 EUR, ostalo so dodatki. Nepremičnina, za katero tožnica plačuje kredit, ni skupno premoženje tožnice in novega partnerja, zato se ta kredit ne bi smel upoštevati pri izračunu stroškov oziroma preživnine. Tudi če mesečni stroški za deklico znašajo 365,00 EUR, ni mogoče preveriti, na podlagi česa je sodišče odločilo, da je višina preživnine, ki jo mora plačevati oče, 230,00 EUR. V jeseni bo odšla A. v šolo, zato stroškov za vrtec v višini 126,00 do 145,00 EUR ne bo več, ampak le stroški kosila v znesku približno 45,00 EUR. Prav tako ni prav, da mora preživnino plačevati od 1. 10. 2018 dalje, saj je na prvi stopnji pojasnil, da je stroške za vrtec za mesec oktober, november, december in januar 2019 že plačal. Potrdila prilaga k pritožbi. Če je že določena preživnina, bi se ta morala določiti od pravnomočnosti sodbe dalje. Pritožnik je položnice moral plačati, saj bi se sicer v nasprotnem primeru tudi sam znašel v sodnem postopku. Ni prav, da mora pritožnik plačevati zakonske zamudne obresti od zneskov preživnine s pravnomočnostjo sodbe in celo za nekaj mesecev pred datumom, ko je izvedel, da je tožba vložena.

3. Pritožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

O razlogih za dodelitev deklice v varstvo in vzgojo

5. Ob razpadu življenjske skupnosti sta se starša s sodno poravnavo dogovorila za skupno starševstvo, kar pa ni delovalo, ker ga nista bila sposobna izvrševati. Osnovni pogoj za uspešno skupno starševstvo je sposobnost medsebojnega komuniciranja staršev, ki je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Slednje zadošča za obstoj spremenjenih razmer od sklenitve sodne poravnave v zvezi s skupnim starševstvom v letu 2015 in daje podlago za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji deklice (četrti odstavek 421. člena ZPP). Ob dejstvu, da skupno starševstvo ni bilo uspešno, je sodišču preostala le še možnost zaupanja deklice v varstvo in vzgojo enemu od staršev.

6. Pritožbeni očitek o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni utemeljen. Pristojni center za socialno delo je podal mnenje in celovit prikaz dogajanja v okviru družinskih razmerij med pravdnima strankama. Sodišče je odločitev, da se mladoletna A. zaupa v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi dokaznega postopka in skrbno izdelane dokazne ocene in v ta namen sodni izvedenki omogočilo, da je pridobila podatke tudi v Zdravstvenem domu X, v vrtcu Y in na centru za socialno delo opravila pogovore s strokovnimi delavci.

7. Ugotovitev izvedenke, da je deklica nemirna, negotova in težko vodljiva ter da odklanja usmerjene dejavnosti in pogosto ne upošteva navodil, pritožba ne izpodbija. Ocena sodne izvedenke je, da je to delno tudi posledica čustvene stiske, v kateri se je znašla deklica zaradi nesporazumov med staršema, ki ju ima rada, ob njiju se počuti varno in sprejeto in je nanju navezana. Zelo je navezana tudi na polbrate in obe sestrični. Starša imata ustrezne kapacitete, da bi za deklico lahko ustrezno skrbela. Mati je bolj dosledna in odločna pri postavljanju mej ter deklico vzpodbuja k samostojnosti. Oče je nekoliko bolj negotov in popustljiv in precej zaščitniški ter hitro popusti in prevzame nase otrokove zadolžitve. Oba starša imata dovolj sposobnosti in znanja, da bi deklico lahko vzpodbujala pri šolskem delu.

8. Tudi pritožbeno sodišče v vlogah toženca, kot tudi iz zapisnikov o zaslišanju zaznava, da se oče ne more izogniti sporom z materjo in izkoristi vsako priložnost, da jo prikaže v negativni luči. Konfliktno stanje negativno vpliva na čustveni in mentalni razvoj deklice in ga resno ogroža. Ker starša med seboj ne sodelujeta, so vzgojni ukrepi in pristopi nedosledni, kar škodljivo vpliva na deklico. Ker je mati bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino, ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira, tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki vidi mamo kot primernejšo osebo, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo. Njena osebnostna ocena je glede na potrebe deklice v tem trenutku ugodnejša kot pri očetu.

9. Ne drži, da je sodišče zaslišanje prič M. P., P. U. in M. J. glede skrbi toženca za higieno hčerke in o tem, da lepo skrbi zanjo, zavrnilo neutemeljeno, saj iz obrazložitve sledi, da sodišče takšne navedbe očeta šteje za dokazane, zato dodatno izvajanje dokazov v tej smeri ni bilo potrebno, kar je sodišče obrazložilo v 6. točki izpodbijane sodbe. V točkah 17, 18, 19 ter 20 je sodišče obsežno in podrobno obrazložilo, zakaj izvedensko delo ocenjuje kot popolno in strokovno, pritožnik pa niti v pritožbenem postopku ne navede nobene okoliščine v smislu določila 254. člena ZPP, ki bi pritožbenemu sodišču vzbudila dvom v pomanjkljivost in nepravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ki bi jo bilo potrebno odpraviti s postavitvijo novega izvedenca.

O stikih

10. Pritožbeno sodišče sprejema obrazložitev sodišča v 17. točki izpodbijane sodbe, da je izvedenka kljub drugačnemu mnenju toženca zaslišana na naroku za glavno obravnavo konsistentno obrazložila svoje zaključke in argumentirano odgovorila na vse pomisleke in vprašanja toženca, v zvezi z določitvijo stikov med očetom in deklico. Pritožbeno sodišče dodaja, da so obsežni, izredno natančno pisani in določeni, in se pridružuje mnenju matere v odgovoru na pritožbo, da je potek vikend stika določen že v 1. alineji II. točke izreka, in sicer, da ti potekajo tako, da oče hčerko v petek prevzame v vrtcu in jo v ponedeljek pripelje v vrtec. Iz druge alineje II. točke pa sledi, da stiki od februarja 2019 dalje med vikendom potekajo vsak drugi vikend.

O preživnini

11. V pritožbenem postopku niti ni sporno, da stroški preživljanja deklice mesečno znašajo približno 365,00 EUR. Iz plačilnih list za tri mesece v letu 2018 sledi, da znaša očetova neto plača 1.000,00 EUR, materina pa 600,00 EUR. Mati ima preživninske obveznosti do štirih otrok, oče le do A. Zato pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je prav, da 63 % materialnih potreb deklice, kar znaša 230,00 EUR, pokrije njen oče, razliko do 365,00 EUR pa mati. Takšno višino preživnine bo oče zmogel plačevati, saj dodatek za delovno dobo prejema vsak mesec, dodatke za delovno uspešnost pa skoraj vsak mesec.

12. Ker preživninska obveznost za plačilo preživnine zapade v trenutku vložitve tožbe, tako vse do konca glavne obravnave zapadejo mesečni preživninski obroki, v primeru zamude s plačilom posameznega zneska preživnine pa dolguje dolžnik tudi zamudne obresti. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena, saj je sodišče obresti prisodilo šele od 1. 10. 2018 dalje, kljub temu, da je bila tožba vložena 15. 4. 2016.

13. Ker pritožbene navede niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Toženi je v pritožbenem postopku propadel, zato je na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo tožnici v višini, kot sledi iz izreka te odločbe in jih je sodišče odmerilo na podlagi Odvetniške tarife, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1668/2017
• VSL Sodba IV Cp 346/2019
• VSL Sodba IV Cp 213/2020