VSL Sklep I Cp 1034/2019

Jedro

Postopek za določitev individualno pripadajočih zemljišč je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini). Izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je parcela št. 1/161 k. o. X pripadajoče zemljišče ter splošni skupni del stavbe ... v L., z ident. št. ... k. o. X, stoječe na parcelah št. 1/18 in 1/87, iste k. o. (I. točka izreka). Sklenilo je, da se sklep izvede v zemljiški knjigi pri zgoraj navedeni parcelni št. v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka s časom začetka učinkovanja 17. 11. 2015 (II. točka izreka), in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zavrže oziroma zavrne. Podredno predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je naloga izvedenca urbanistične stroke podajanje odgovorov na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), naloga sodišča prve stopnje pa, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh postopka odloči, kaj predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Smisel obrazložene sodne odločbe ni v povzemanju navedb izvedenca in udeležencev postopka, temveč v argumentirani opredelitvi do teh navedb. V konkretnem primeru temu ni zadoščeno, saj niso podani razlogi o odločilnih dejstvih in je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva. Predlagatelj ni podal dokazov v zvezi z redno rabo spornega zemljišča, vendar je sodišče prve stopnje vseeno zaključilo, da je kriterij redne rabe podan. Sama raba spornega zemljišča ne more pripeljati do pridobitve lastninske pravice na njem. Pri določitvi pripadajočega zemljišča je potrebno upoštevati tudi javni interes, saj se površine, ki so javne, ne morejo določiti kot pripadajoče zemljišče.

3. Predlagatelj in udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je vložil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ..., L. na delu zemljišč s parc. št. 1/88 in 1/10 obe k.o. X.¹ Trdil je, da sta zemljišči, ki sta v lasti nasprotnih udeležencev, namenjeni za redno rabo stavbe in predstavljata njeno pripadajoče zemljišče. Nasprotna udeleženka je takšnemu predlogu nasprotovala, ker se odločitev o določitvi pripadajočega zemljišča ne sme širiti izven površin, ki so določene v prostorskem aktu in zazidalnem načrtu, ki razmejuje funkcionalna zemljišča stavb od javnih površin. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenskega mnenja podjetja D. d.o.o. in elaborata sodnega izvedenca mag. J. D. ter po opravljeni parcelaciji obravnavanih parcel ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi predstavlja (novonastala) parcela št. 1/161.

6. Sodišče prve stopnje je za odločitev o obravnavanem predlogu uporabilo pravilno materialnopravno podlago, ki jo predstavljajo določbe ZVEtL-1. Navedeni zakon v prvem odstavku 43. člena določa merila, po katerih sodišče ugotavlja tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, in sicer predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, pravil o posledicah gradnje na tujem svetu, pravil etažne lastnine in pravil o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. V skladu z navedeno določbo se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo zlasti: (1) prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, iz katerih izhaja, katero zemljišče je bilo načrtovano kot neposredno namenjeno oziroma potrebno za redno rabo stavbe, (2) dejanska ureditev v naravi (katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno), (3) pretekla redna raba zemljišča ter (4) merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.

7. Obseg individualnega pripadajočega zemljišča k obravnavani stavbi je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja podjetja D. d.o.o., ogleda na kraju samem in ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke. Ustrezno je ocenilo izvedensko mnenje in pri tem izhajalo iz dejstva, da je bilo sporno zemljišče v preteklosti ves čas v redni rabi etažnih lastnikov stavbe kot zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, prostore za smetnjake in prostore za igro. Situacijo je preverilo tudi v naravi na kraju samem, nato pa je na podlagi meril iz 43. člena ZVEtL-1 pojasnilo vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča. V 32. točki izpodbijanega sklepa se je argumentirano opredelilo do vseh ugovorov nasprotne udeleženke. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih.

8. Pravna pravila, ki omogočajo uveljavitev in (dokončno) ureditev individualno pripadajočih zemljišč, so se izoblikovala postopoma, sistemsko rešitev pa predstavljajo določbe ZVEtL oz. ZVEtL-1. V skladu z njimi ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Postopek je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini). Izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču. Čeprav gre za predlagalni nepravdni postopek, ima sodišče več inkvizitornih pooblastil (kot je to že pojasnjeno v 32. točki izpodbijanega sklepa). Po uradni dolžnosti mora zbrati najpomembnejše dokazno gradivo. Zatrjevani obseg pripadajočega zemljišča k stavbi je predlagatelj dokazoval s pomočjo izvedenca urbanistične oziroma geodetske stroke, sodišče prve stopnje pa je v postopku izvedlo še druge dokaze, potrebne za razrešitev zadeve. Utemeljeno je ugotovilo redno rabo spornega zemljišča in pravilno pojasnilo, da so etažni lastniki obravnavane stanovanjske stavbe tisti, ki so po samem zakonu pridobili solastninsko pravico na zatrjevanem funkcionalnem zemljišču.

9. Pritožbene trditve o javnem interesu in javnih površinah so povsem nekonkretizirane. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da sodišče prve stopnje ob ogledu zemljišča ni našlo nikakršnih sledov javne rabe, ugotovljeno pripadajoče zemljišče pa tudi ne posega v javno dobro. Tudi iz izvedenskega mnenja je razvidno, da sporno zemljišče, ki je bilo namenjeno izgradnji in redni rabi stavbe, ne predstavlja zemljišča za javno rabo.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Vse parcele se nahajajo v k.o. X, zato pritožbeno sodišče opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep I Cp 38/2020
• VSL Sklep II Cp 173/2023
• VSK Sklep I Cp 127/2020