VSL Sklep I Cp 657/2019

Jedro

Odločba, s katero se oseba postavlja pod skrbništvo, je namenjena izključno varstvu pravic in pravnih koristi te osebe. Zato ima slednja pravico do pritožbe zoper tovrstno odločitev, pa naj gre za prvo odločitev o postavitvi pod skrbništvo, kot tudi za določitev kolizijskega skrbnika.

Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga po 212. členu ZZZDR v sodnem postopku lahko postavi sodišče in je to lahko tudi CSD, ki ima v nadaljevanju vse možnosti, da sam pooblasti odvetnika in s tem zagotovi varovancu kvalitetno strokovno zastopanje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O ozadju zadeve

1. Tožnik, ki mu je bila v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, je po takratnemu skrbniku A. A. 26. 6. 2014 vložil tožbo na plačilo odškodnine zoper CSD X za škodo zaradi neustreznega zastopanja v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah P 2/2008. Med postopkom je bil tožniku na podlagi odločbe št. ... v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... postavljen nov skrbnik CSD X. Zaradi kolizije interesov je sodišče prve stopnje s sklepom s 16. 3. 2015 tožniku v obravnavanem postopku postavilo kolizijskega skrbnika za posebni primer, in sicer Center za socialno delo Y, z nalogo zastopanja tožnika v tej pravdi, ob upoštevanju njegovih premoženjskih in drugih pravic, koristi in interesov.

2. Zoper sklep s 16. 3. 2015 sta pritožbo vložila CSD Y in tožnik osebno. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cp 1166/2015 z 10. 6. 2015 odločilo zgolj o predloženi pritožbi CSD Y in jo zavrnilo, pritožbe, ki jo je podal tožnik osebno, pa ni obravnavalo. V nadaljevanju postopka je kolizijski skrbnik odobril tožnikova pravdna dejanja in za strokovno zastopanje pooblastil Odvetniško družbo C., o.p., d.o.o., ki je pripravila obsežno prvo pripravljalno vlogo. Kasneje je po isti odvetniški družbi tožbo umaknil in se odpovedal tožbenemu zahtevku. Osebno pritožbo tožnika zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe s 26. 5. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo.

3. Z odločbo CSD X z 12. 8. 2016 je bil tožniku imenovan nov stalni skrbnik Š., od 10. 3. 2018 pa je njegova skrbnica B. B. po odločbi CSD X ... z 21. 2. 2018.

4. Tožnik je po skrbnici B. B. sodišču predlagal razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepov P 155/2014 s 16. 3. 2016 in 26. 5. 2016 ter podal dopolnitev pritožbe zoper sklep s 16. 3. 2015. S sklepom s 27. 12. 2018 je sodišče prve stopnje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepov zavrnilo, dopolnitev pritožbe skrbnice zoper sklep s 16. 3. 2015 pa zavrglo.

5. Odločba, s katero se oseba postavlja pod skrbništvo, je namenjena izključno varstvu pravic in pravnih koristi te osebe. Zato ima slednja pravico do pritožbe zoper tovrstno odločitev, pa naj gre za prvo odločitev o postavitvi pod skrbništvo, kot tudi za določitev kolizijskega skrbnika.¹ Pritožbeno sodišče je zato ob predložitvi pritožbe zoper sklep s 27. 12. 2018 predhodno obravnavalo pritožbo tožnika zoper sklep s 16. 3. 2015.

O pritožbi zoper sklep s 16. 3. 2015

6. Tožnik v pritožbi zoper sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika predlaga, naj mu sodišče zaradi navzkrižja interesov postavi skrbnika za posebni primer, ki bo odvetnik, ali pa napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje krajevno pristojnemu sodišču. Meni, da CSD Y ne more biti njegov skrbnik, temveč bi mu moral biti postavljen odvetnik skladno z 211. členom ZZZDR.

7. Pritožba tožnika ni utemeljena.

8. Tožnik v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je med njim in postavljenim kolizijskim skrbnikom navzkrižje interesov ter meni, da bi mu sodišče za zastopanje moralo postaviti odvetnika. Pritožbeno sodišče temu ne more pritrditi.

9. ZZZDR je v 211. členu določal, da CSD postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Takšen primer je urejen tudi v 213. členu, ko gre za kolizijskega skrbnika. V 212. členu ZZZDR določa, da sme v primerih iz 211. člena ZZZDR postaviti skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi organ, pred katerim teče postopek. Ta mora o tem obvestiti center za socialno delo, ki ima nasproti takemu skrbniku iste pravice, kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam. Sodišče prve stopnje je zato imelo pravno podlago, da tožniku samo postavi kolizijskega skrbnika kot skrbnika za posebni primer. ZZZDR v drugem odstavku 182. člena izrecno določa, da je tak skrbnik lahko tudi pravna oseba, pravne osebe pa so tudi CSD in drugi javni socialnovarstveni zavodi. Kadar so torej podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga po 212. členu ZZZDR v sodnem postopku lahko postavi sodišče in je to lahko tudi CSD, ki ima v nadaljevanju vse možnosti, da sam pooblasti odvetnika in s tem zagotovi varovancu kvalitetno strokovno zastopanje. Ker so CSD samostojne pravne osebe, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zakaj bi s postavitvijo CSD Y bilo podano navzkrižje interesov med njim in pritožnikom, tega pa pritožnik v pritožbi tudi ne pojasni.

10. Glede na navedeno je pritožba tožnika z 31. 3. 2015 zoper sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

O pritožbi zoper sklep s 27. 12. 2018

11. S sklepom s 27. 12. 2018 je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga skrbnice tožnika z 10. 9. 2018 in 3. 12. 2018 za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti sklepov P 155/2014 s 16. 3. 2016 in 26. 5. 2016, pritožbo skrbnice tožnika s 1. 10. 2018 z naslovom dopolnitev pritožbe zoper sklep s 16. 3. 2015 pa je zavrglo.

12. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep opozarja, da je bil ta izdan brez upoštevanja zakonodaje in Ustave ter z zlorabo krivično delno odvzete poslovne sposobnosti. Meni, da sodišča niso pristojna za postavljanje skrbnikov, temveč je to naloga socialnovarstvenih organov RS. Sodišče bi bilo dolžno postopati po 82. členu ZPP in skrbnika postaviti izmed oseb, ki so odvetniki. Upravni organ je dolžan o postavitvi skrbnika za posebni primer seznaniti pristojni center za socialno delo, ki določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera. Neskladno z Ustavo je stališče, da tožnik zoper sklep sodišča s 16. 3. 2015 o postavitvi kolizijskega skrbnika nima pravice do pritožbe. Iz spisa je razvidno, da Okrajno sodišče v Domžalah pritožbe tožnika zoper sklep s 16. 3. 2015 sploh ni odstopilo v odločitev Višjemu sodišču v Ljubljani. Tožnik meni, da sta pritožba in zahtevek za postavitev začasnega zastopnika utemeljena.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, pritrjuje stališču pritožnika, da ima zoper sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika samostojno pritožbo, ki jo lahko vloži osebno. Ker te pritožbe pritožbeno sodišče predhodno ni obravnavalo, je o njej odločilo skupaj s predloženo pritožbo zoper sklep s 27. 12. 2018 in jo zaradi njene neutemeljenosti zavrnilo. V odgovor pritožniku zgolj znova dodaja, da je sodišče prve stopnje imelo pravno podlago za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika v določilu 212. v zvezi s 182. členom ZZZDR.² S postavitvijo CSD Y kot kolizijskim skrbnikom torej varstvo pravic in koristi tožnika ni bilo kršeno, prav tako ta odločitev ni v nasprotju z določilom četrtega odstavka 82. člena ZPP. Tudi ta člen namreč ne nalaga sodišču postavitve začasnega zastopnika zgolj izmed odvetnikov, temveč ga je mogoče imenovati tudi izmed drugih strokovno usposobljenih oseb. Med slednje lahko sodijo tudi centri za socialno delo kot pravne osebe s strokovnimi službami oziroma možnostjo, da za zastopanje pooblastijo odvetnika oziroma odvetniško družbo.

15. Ker je bila pritožba tožnika zoper sklep s 16. 3. 2016 neutemeljena, za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa ni bilo podlage. Posledično to velja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa s 26. 5. 2016, s katerim je sodišče po umiku tožbe postopek ustavilo. Pritožbena izjava tožnika s 15. 6. 2016, ki jo je podal sam, zoper navedeni sklep namreč ni imela pravnega učinka³. Razlogi sodišča prve stopnje v tej smeri so pravilni, pritožnik pa jih vsebinsko ne graja, prav tako tudi ne graja odločitve o zavrženju "dopolnitve pritožbe zoper sklep s 16. 3. 2015". Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep s 27. 12. 2018.

-------------------------------
¹ Primerjaj smiselno odločbo VS RS U 1459/1994.
² Primerjaj tudi sklep VS RS II Ips 35/2019 z 18. 4. 2019.
³ Primerjaj sklep VS RS II Dor 341/2015, sklep VSL II Cp 1979/2017.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1762/2017
• UPRS sodba IV U 25/2014
• UPRS Sodba I U 1307/2017-13