VSL Sklep I Cp 648/2019

Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je bil toženec pred tožnikovo zamenjavo ključavnice izključni posestnik stanovanja. V sklepu je namreč ugotovljeno, da je imel tožnik že pred tem ključe stanovanja. Ne da bi navedel druge okoliščine, ki bi kazale na to, da kljub imetništvu ključev ni izvrševal posesti, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bil tožnik pred zamenjavo ključavnice soposestnik stanovanja.

Dejstvo, da je pred ugotovljenim toženčevim motilnim ravnanjem ključavnico zamenjal tudi tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo z vidika dovoljene samopomoči. Pravilni sta tudi stališči, da niso podane predpostavke za dovoljeno samopomoč, ker je toženec z zamenjavo ključavnic onemogočil tožniku dostop do stanovanja, ki sta ga imela prej s tožnikom v soposesti, in ker ni dokazal, da bi mu zaradi tožnikove zamenjave ključavnice grozila kakšna nevarnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da je toženec dolžan tožniku v osmih dneh izročiti ključ zamenjane ključavnice, vgrajene v januarju 2018, ter mu omogočiti nemoten vstop v posamezni del št. 1 v stavbi 2 k.o. X, ki se nahaja na naslovu ..., in nadaljnjo uporabo objekta in premičnih stvari v njem, (2) da se tožencu prepoveduje v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v tožnikovo posest in (3) tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep trdi, da je rok za pritožbo prekratek in da zaradi prej načrtovanih delovnih obveznosti predlaga podaljšanje roka za en teden.

Do zamenjave ključavnice, ki jo je v januarju 2018 izvršil tožnik, je bil izključni posestnik stanovanja toženec. Posest je torej motil tožnik. Tožnik se v postopku ni skliceval na darilno pogodbo z dne 12. 4. 2017, ampak je zatrjeval dejansko posest od leta 2017 dalje. Sam je imel ves čas veljaven dogovor o o uporabi in upravljanju stanovanja z dne 4. 10. 2016. Pred pridobitvijo dejanske posesti je treba rešiti spor o darilni pogodbi. Ustvarjeni morajo biti pogoji za prevzem stanovanja in mirno sobivanje, ki ta čas po tožnikovi krivdi niso podani.

Ker glavni tožbeni zahtevki niso utemeljeni, tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov postopka. Zaradi porabljenega časa ima te tudi sam.

3. Dne 10. 12. 2018 je toženec vložil dopolnitev pritožbe.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče preveri njeno pravočasnost. V primeru pravočasnosti naj jo pritožbeno sodišče zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 428. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v sporih zaradi motenja treba vložiti pritožbo v osmih dneh. Toženec je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje prejel 21. 11. 2018. Pritožba, vložena 29. 11. 2018¹, je pravočasna, njena dopolnitev, vložena 6. 12. 2018, pa prepozna.

7. Pritožnikov predlog, naveden v pritožbi, naj mu sodišče zaradi prej načrtovanih službenih obveznosti, ki jih je imel v preteklem tednu, podaljša rok za vložitev pritožbe za vsaj en teden, ni utemeljen. Rok za vložitev pritožbe je prekluziven in zato nepodaljšljiv.² Pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov ni upoštevalo navedb, podanih v dopolnitvi pritožbe.

8. Odločitev o ugoditvi zahtevku za izročitev ključa vhodnih vrat v stanovanje, dopustitev nemotenega vstopa in uporabe stanovanja ter prepoved bodočega podobnega motenja posesti temelji na ugotovitvah,

- da je tožnik v decembru 2017 oziroma najkasneje do 10. 1. 2018 zamenjal ključavnico na vratih v stanovanje, ki je predmet tožbenega zahtevka,

- da je bil toženec o zamenjavi ključavnice obveščen pred vrnitvijo v Slovenijo in da mu je najemnik izročil nov ključ, tako da je lahko vstopil v stanovanje, ne da bi moral prej zamenjati ključavnico,

- da sta pred tožnikovo zamenjavo ključavnice ključe stanovanja imeli obe pravdni stranki,

- da je toženec zamenjal ključavnico med 25. 1. in 30. 1. 2018 in s tem tožniku preprečil dostop do stanovanja.

9. Po 33. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) daje sodišče varstvo posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona. Po navedeni določbi SPZ ima posestnik pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

10. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je bil toženec pred tožnikovo zamenjavo ključavnice izključni posestnik stanovanja. V sklepu je namreč ugotovljeno, da je imel tožnik že pred tem ključe stanovanja. Ne da bi navedel druge okoliščine, ki bi kazale na to, da kljub imetništvu ključev ni izvrševal posesti, pritožnik ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bil tožnik pred zamenjavo ključavnice soposestnik stanovanja.

11. Ker za varstvo pred motenjem posesti ni pomembno, ali ima posestnik pravni naslov za izvrševanje posesti, je neutemeljeno tudi pritožbeno stališče, da je za odločitev v zadevi pomemben izid spora o veljavnosti darilne pogodbe.

12. Dejstvo, da je pred ugotovljenim toženčevim motilnim ravnanjem ključavnico zamenjal tudi tožnik, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo z vidika dovoljene samopomoči. Pravilni sta tudi stališči, da niso podane predpostavke za dovoljeno samopomoč, ker je toženec z zamenjavo ključavnic onemogočil tožniku dostop do stanovanja, ki sta ga imela prej s tožnikom v soposesti,³ in ker ni dokazal, da bi mu zaradi tožnikove zamenjave ključavnice grozila kakšna nevarnost.

13. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče je upoštevalo datum oddaje na pošto (drugi odstavek 112. člena ZPP), naveden na ovojnici pisanja.
² Četudi bi ga sodišče štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bi bil očitno neutemeljen. Posplošena navedba o "prej načrtovanih delovnih obveznosti" namreč očitno ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo pri opravi procesnega dejanja v pomenu 116. člena ZPP.
³ Enako stališče je bilo zavzeto tudi v sklepih VSL I Cp 78/2018 z dne 13. 6. 2018 in II Cp 2330/2011 z dne 31. 8. 2011.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 404/2020
• VSL sklep II Cp 966/2012
• VSL sklep I Cp 2342/2013