VSL Sklep II Cp 872/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da izpodbijani sklep nima materialne podlage, je do njega žaljiv. Sodišče ni povzelo in se ni opredelilo do navedb v njegovi vlogi, do priloženih dokazov. Uveljavlja kritje vseh potrebnih stroškov upravičenca K. P. od zavezanke v postopku denacionalizacije, to je države Slovenije; ugotovitev višine neizplačane razlike odškodnine po pravnomočni denacionalizacijski odločbi; povrnitev škode za nevrnjeno premoženje. Država Slovenija ni zagotovila pravilne, poštene, učinkovite denacionalizacije, ni zagotovila potrebnih listin za ugotovitev dejanskega in pravnega stanja zadeve, ni ohranila listin o odvzemu premoženja K. P. Sodišče bi mu moralo pomagati, saj je laik, tako pa le ignorira njegova pisanja in jih ne povzema. Zahteva, da sodišče vključi v postopek vse pravne naslednike pokojnega upravičenca K. P. (8 vnukov). Država bi morala kot zavezanka vrniti vse premoženje denacionalizacijskega upravičenca ter plačati vse stroške upravnega denacionalizacijskega postopka, tudi sodne stroške za terjatev dolga, razliko premalo plačane odškodnine ter odškodnino za nevrnjeno premoženje. Brezsmiselna je ugotovitev sodišča, da je tožbeni zahtevek vsebinsko nepopoln, ne poda pa nobene konkretne pripombe. Zahteve sodišča so pretirane, gre za ultimat, da stranka naredi nekaj, česar objektivno ne more. Postopki denacionalizacije bi morali biti obravnavani pred sodišči, ne pa v upravnih postopkih. V postopku je potrebno opraviti neodvisno preiskavo zoper državo, da mu ta zagotovi pravnega zagovornika in pravno pomoč, tim neodvisnih pravnikov, tim izvedencev ustrezne stroke, tim preiskovalnih neodvisnih strokovnjakov. Nerešene spore v zvezi z denacionalizacijo P., so organi postopka nepravilno rešili, vsakokrat v korist zavezanca, in mu s tem povzročili ogromno škodo. Opravi naj se obnova in revizija denacionalizacijskih odločb. Nastala mu je tudi nematerialna škoda (zdravstvena, moralna). Kot tožbeni zahtevek uveljavlja:

– dovoli naj se revizija pravnomočnih delnih denacionalizacijskih odločb;

– država naj krije vse stroške postopka, tudi vse stroške v obravnavani zadevi, stroške ekspertiz;

– država krije vso ugotovljeno škodo, ki jo je tožnik utrpel, iz naslova nevrnjenega premoženja, vse ostale siceršnje stroške (izvedencev, odvetnikov), stroške zaradi neučinkovitega postopka, škodo zaradi nemožnosti uporabe premoženja, za ogromno nematerialno škodo;

– v postopek naj sodišče pritegne vseh osem pravnih naslednikov K. P.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 5. 2017 tožnika pozvalo, da v roku 30 dni od prejema sklepa tožbo popravi tako, da bo obsegala jasno določen zahtevek glede glavne stvari in morebitnih stranskih terjatev, vsa dejstva, na katere opira zahtevek ter navedbo dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožnik je tožbo dopolnil z vlogama z dne 27. in 28. 6. 2017, glede katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da ne obsegata jasno določenega zahtevka. Tožnikovega zahtevka v izpodbijanem sklepu res ni povzelo, kar pa pritožbenemu sodišču ne onemogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Iz vpogleda v spis, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožbena zahtevka, kot sta postavljena na list. št. 1 in list. št. 27 spisa, nista sposobna za obravnavanje. Oblikovana sta nerazumljivo in nedorečeno.¹

5. Smiselno bi bilo razbrati, da tožnik med drugim² zahteva povrnitev materialne in nematerialne škode, ki naj bi mu nastala zaradi napak, po njegovem storjenih v denacionalizacijskem upravnem postopku, smiselno torej odškodnino iz naslova protipravnega ravnanja državnih organov. Tudi pri tem pa so njegove navedbe v pretežni meri nerazumljive, tako, da iz njih ni mogoče določno razbrati konkretnih kršitev državnih organov, konkretnih oblik pravno priznane škode, konkretiziranih dejstev glede elementov civilnega delikta.

6. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravilno zavrglo.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Sicer pa tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za zahtevno zadevo, v kateri bi tožnik nedvomno potreboval kvalificirano pravno pomoč tako za sestavo tožbe kot tudi za nadaljnje vodenje postopka.

-------------------------------
¹ Da se z izvedensko preiskavo spisa "denacionalizacije P." ugotovi neizplačana razlika odškodnin SDH, za vse lokacije, skupaj 901.648,36 DEM; da se v obnovi postopka denacionalizacije P. odredi vračanje premičnin tovarne usnja in nadomestijo vsi stroški upravičenca; da se v postopku vračanja kmetijsko gozdnega kompleksa "Cenova guba", nepremičnin in premičnin, odredi vračanje in nadomestitev vseh stroškov upravičenca ...
² Poleg obnove oziroma revizije upravnega denacionalizacijskega postopka, kar ne more biti predmet te pravde.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 455/2020-10a
• VSL Sklep I Cp 594/2020
• VSL Sklep I Cpg 286/2022