VSL Sklep I Cp 1340/2019

Jedro

Sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno, udeleženci pa imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi.

Odsotnost gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za stavbo ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelja ter prva, druga, četrta, peti, šesta in sedma udeleženka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z ID znakom X-898, ki stoji na parc. št. 852/2, k. o. 0000 ..., na naslovu K., obstoji etažna lastnina (I. tč. izreka); ugotovilo posamezne dele stavbe in obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del stavbe posebej (II. tč. izreka) ter splošne skupne dele stavbe, na katerih je vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži iz IV. tč. izreka (III. in IV. tč. izreka). Sklenilo je, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka (V. tč. izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tretja udeleženka in predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da iz pogodbe o prodaji stanovanja, ki jo je sklenila s prodajalcem M. B., izhaja, da poleg solastniškega deleža na skupnih prostorih (stopnišče, hodnik in toplotna postaja) stanovanju pripada tudi ustrezen solastniški delež na delih, objektih in napravah ter funkcionalnem zemljišču. Med skupne dele in objekte stavbe nedvomno sodijo tudi pokriti parkirni prostori, shrambe, prostori za kolesa in vozičke..., ki se nahajajo v pritličju stavbe in so namenjeni skupni rabi vseh etažnih lastnikov. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo gradbenega dovoljenja UE X z dne 29. 5. 2003, izdanega na zahtevo M. B. v postopku legalizacije stanovanjskega objekta na navedenem naslovu, iz katerega izhaja, da del stavbe, ki naj bi ga kupila predlagatelja, predstavlja skupne prostore v pritličju, ki so namenjeni uporabi vseh lastnikov in s katerimi lahko ti razpolagajo zgolj skupno in soglasno. Za nakup in razpolaganje z njimi pritožnica nikoli ni dala soglasja, zato sta preureditev teh prostorov v stanovanja in razpolaganje z njimi nezakonita. Navaja, da je ob nakupu svojega stanovanja v letu 2003 upravičeno pričakovala, da bo skupne pritlične prostore lahko uporabljala. Te navedbe naj bi ostale neprerekane. Dalje trdi, da predlagatelja nista predložila pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, s katerim bi skladno z določbo 72. čl. SPZ¹ soglašali vsi skupni lastniki nepremičnine. Sodišče je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ki sploh ne predvideva 7 stanovanjskih enot, predlagatelja in udeležence A. ter K. razglasilo za izključne lastnike skupnih prostorov v pritličju, kljub temu, da gre za skupne dele stanovanjske stavbe, ki pripadajo vsem solastnikom zgornjih etaž, tudi pritožnice. S tem je poseglo v njena lastninska upravičenja. Pritožbi prilaga inšpekcijsko odločbo Ministrstva za okolje in prostor o prepovedi uporabe stavbe na naslovu K., ki naj bi bila izdana iz razloga, ker so "lastniki" spornih pritličnih prostorov pričeli uporabljati skupne prostore kot stanovanjske. Zatrjuje, da ravno zaradi takšnega ravnanja stavba ne more pridobiti uporabnega dovoljenja, sodišču pa očita, da s svojimi odločbami ne sme vzpostavljati nezakonitega lastninskega stanja.

3. Predlagatelja in ostali udeleženci so po svojem pooblaščencu na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dokončno vzpostavilo etažno lastnino na stavbi na naslovu K., s parc. št. 852/2, k. o. 0000 ...². Ugotovilo je, da posamezne dele stavbe predstavlja 7 stanovanjskih enot, pri katerih je kot lastnike določilo dosedanje zemljiškoknjižne lastnike prvotnih parc. št. 852 in 853, ki sta bili v postopku parcelacije najprej združeni, nato pa razdeljeni na parcelo, ki predstavlja zemljišče pod stavbo (852/2), in parcelo, ki predstavlja preostalo zemljišče (852/1). Med pritožnico in predlagateljema ter ostalimi udeleženci ostaja sporno, ali predstavljajo pritlični deli stavbe (s št. 1, 2 in 3), na katerih je sodišče ugotovilo lastninsko pravico predlagateljev, petega in šeste ter sedme udeleženke, posamezne ali skupne dele stavbe.

6. Ker je etažna lastnina na obravnavani stavbi nastala po 1. 1. 2003 oz. se je prvi prenos lastninske pravice na njenih posameznih delih zgodil šele po tem datumu,³ predlog za vzpostavitev etažne lastnine pa je bil vložen pred uveljavitvijo ZVEtL-1⁴, je sodišče predlog skladno s prehodno določbo 58. čl. ZVEtL-1 pravilno obravnavalo po določbah v času začetega postopka veljavnega ZVEtL⁵.

7. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, tj. osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.

8. Glede na dokazna pravila in domneve iz 3., 4. in 9. čl. ZVEtL, trditve predlagateljev in tretje udeleženke, listine v spisu (zlasti prodajne pogodbe) in upoštevaje odločbo GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za katastrski vpis stavbe, ki je bil izdelan glede na dejansko rabo delov stavbe, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da (tudi) deli z identifikacijskimi številkami 1, 2 in 3 v pritličju obravnavane stavbe predstavljajo njene posamezne dele, katerih (izključni) lastniki so v II. tč. izreka izpodbijanega sklepa navedeni udeleženci. Pravilno je zaključilo, da sta predlagatelja izkazala status pridobitelja za (so)lastniški delež na posameznem delu stavbe št. 3. Zatrjevano upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tj. stanovanju št. 3 v pritličju v izmeri 28,87 m², sta utemeljevala na priloženi prodajni pogodbi (priloga A1), s katero sta od pravnega prednika to stanovanje kupila.⁶ S pravnimi naslovi (prodajnimi pogodbami), ki izkazujejo upravičenje do lastništva točno določenih posameznih delov stanovanjske stavbe, pa razpolagajo tudi vsi ostali lastniki nepremičnine, ki so (bili do sedaj) v zemljiško knjigo, tako kot predlagatelja in pritožnica, vpisani kot solastniki, kot sodišče ugotavlja v 13. tč. izpodbijanega sklepa. Iz navedenega je razvidno, da je bila stavba v naravi že razdeljena in se je tako tudi uporabljala, čemur pritožnica niti ne nasprotuje. Zgolj z vztrajanjem, da pritlični del stavbe predstavlja skupne prostore, kar naj bi izhajalo tudi iz pogodbe, s katero je sama kupila stanovanje v I. nadstropju stavbe, takšnega zaključka ne izpodbije. Kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, namreč sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (17. čl.). Spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati namena navedenega postopka po ZVEtL, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina, zaradi česar je odločanje o spornih dejstvih izrazito poenostavljeno. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj imajo udeleženci možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi, kar je pritožnici prav tako pojasnilo že sodišče prve stopnje.⁷

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi prvostopenjskemu stališču, da zatrjevana gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem oz. neskladnost objekta z že izdanim gradbenim dovoljenjem ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Kot izhaja iz sodne prakse,⁸ v takšnih primerih ne gre za pravni promet z nepremičnino, temveč zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, ki ga je sodišče dolžno razdeliti (oz. na njem vzpostaviti etažno lastnino) v stanju, v kakršnem je, saj noben zakon (ne ZVEtL, kot tudi ne SPZ in ZNP) ne postavlja pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.⁹ Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene.

10. Glede na zgoraj obrazloženo tudi ni pomembno dejstvo, ali je nepremičnina potencialni predmet inšpekcijskega ukrepa. Enako kot predmetnega postopka ne preprečuje odsotnost gradbenega dovoljenja, velja tudi za uporabno dovoljenje. Izdana odločba o prepovedi uporabe stanovanjskega objekta zaradi odsotnosti uporabnega dovoljenja nima nobene zveze z lastninsko pravico oz. lastninskopravnim stanjem na takšnem objektu. Sicer pa je pritožnica odločbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor (Inšpektorat RS za okolje in prostor) izdalo dne 18. 3. 2019, prepozno predložila šele v pritožbi, zato je pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ne more upoštevati.¹⁰

11. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP¹¹ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1¹²).

12. Izrek o pritožbenih stroških pritožnice je odpadel, ker jih ni priglasila. O pritožbenih stroških predlagateljev in ostalih udeležencev pa je odločeno na podlagi 1. odst. 40. čl. ZNP-1, ki določa, da vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače. Posebnih okoliščin, ki bi terjale uporabo 5. odst. 40. čl. ZNP-1 pri odmeri pritožbenih stroškov, pa predlagatelja ter ostali udeleženci v odgovoru na pritožbo ne navajajo.¹³

-------------------------------
¹ Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami, v nadaljevanju SPZ.
² Pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo iste katastrske občine.
³ Med udeleženci ni sporno, da gre v primeru stanovanjskega objekta, stoječega na sporni nepremičnini, za navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine, kar pomeni, da je bila delitev v naravi dejansko že opravljena.
⁴ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017 s spremembami, v nadaljevanju ZVEtL-1.
⁵ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZVEtL.
⁶ Že na podlagi teh trditev in predloženih dokazov predlagateljev je zavrniti pritožbene navedbe, da so trditve tretje udeleženke o tem, da je šlo za skupne prostore, kar naj bi predlagatelja vedela, sama pa je ob nakupu svojega stanovanja pričakovala, da jih bo lahko uporabljala, ostale neprerekane. Že sama vložitev predloga v predmetni zadevi temu logično nasprotuje.
⁷ Glej 17. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁸ Na katero se je sodišče sklicevalo v 16. tč. obrazložitve sklepa.
⁹ Glej tudi sodno prakso v primerih delitve solastnine (sklepi VSL I Cp 274/2018, II Cp 2653/2017, II Cp 3102/2015).
¹⁰ Ob tem velja še omeniti, da niti zaznamba v zemljiški knjigi o omejenem prometu z nepremičnino ni ovira za sodno razdružitev solastnega premoženja (prim. sklep VSL II Cp 2653/2017), vzpostavitev etažne lastnine pa je le ena od zakonskih oblik delitve solastnine.
¹¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.
¹² Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP.
¹³ Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagateljema in ostalim udeležencem povrniti stroške po krivdnem načelu (prim. sklep VSL I Cp 1005/2016).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 764/2016
• Sodba II Ips 390/2009
• VSL Sklep I Cp 1121/2017