VSL Sklep II Cp 423/2019

Jedro

Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.

Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanem sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec preneha z motenjem soposesti tožnice na makadamski poti, ki vodi do parcele, kjer tožnica izvaja posest (I. točka izreka). V točki II. in III. izreka je tožencu naložilo izročitev daljinskega upravljalnika ali ključev za odpiranje premičnih vrat in mu v bodoče prepovedalo postavljanje ovir na makadamski poti, v točki IV. izreka sklepa pa mu je naložilo povrnitev tožničinih stroškov.

2. Toženec vlaga zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je nedopustno poseglo v tožbeni zahtevek s tem, ko je v izrek vključilo fotografijo, ki ni bila del tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je bil brez vključene fotografije nekonkretiziran in neizvršljiv. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, ko je sklenilo, da je toženec z zaprtjem premičnih vrat na makadamski cesti motil izvrševanje posesti na parceli, do katere vodi navedena pot. Ker tožnica izvršuje posest na parceli tako, da z avtom dostopa do roba pašnika, je ključno, ali lahko tožnica z avtom še zmeraj dostopa do istega mesta. Ker ima tožnica še zmeraj možnost tega dostopa, le po drugi poti, je njen zahtevek neutemeljen. Zahtevek bi bil utemeljen, če bi tožnica uveljavila posestno varstvo tudi na sami makadamski poti, vendar je bila s tem zahtevkom prepozna.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo očitkom nasprotuje in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča druge stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je posestnica stavbe na naslovu Z. in zemljišča ob stavbi v izmeri 100 m2, ki se nahajata na nepremičnini parc. št. 546 k. o. ... V naravi navedeno predstavlja vikend hišico (brez priključka na elektriko) in pašnik z gozdom. Pritožnik je soposestnik makadamske poti. Pritožnik je na makadamski poti postavil premična vrata, ki jih je, ko so zaprta, mogoče odpreti le z daljinskim upravljalnikom. Tožnico je z dopisom obvestil, da namerava vrata zapreti, kar je tudi naredil. Tožnica je zoper njega vložila tožbo zaradi motenja posesti na parceli, nato pa spremenila tožbo tako, da je zahtevala tudi varstvo soposesti na makadamski poti. Sodišče je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na makadamsko pot, zavrglo kot prepoznega, ugodilo pa je tožbenemu zahtevku na varstvo posesti na parceli. Ugotovilo je, da je tožnica posest na parceli izvajala tako, da se je po makadamski poti pripeljala do roba pašnika, nato pa potrebščine peš prinesla v hišo. Za dostop ni nikdar uporabljala nobene druge poti. Ker tožnica sedaj do parcele ne more dostopati po isti poti na isti način, temveč bi morala del te makadamske poti prepešačiti, je prvo sodišče presodilo, da je toženec protipravno spremenil posestno stanje na parceli.

6. Tožbeni zahtevek tožnice je konkretiziran in izvršljiv, sodišče pa z vključitvijo fotografije ni nedopustno poseglo v tožbeni zahtevek. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.¹ Izrek izpodbijanega sklepa oziroma tožbeni zahtevek tožnice se glasi na obveznost izročitve daljinskega upravljalnika, ki upravlja premična vrata na makadamski poti, ki vodi do parcele, na kateri naj bi toženec motil posest tožnice. Ker je nesporno, da toženec ve, na katero makadamsko pot in na katera premična vrata se zahtevek nanaša, posledično pa tudi, kateri daljinski upravljalnik bi moral izročiti v primeru ugoditve zahtevku, je tožbeni zahtevek zadostno konkretiziran in izvršljiv. Vključitev fotografije v izrek sklepa pa ne predstavlja vsebinske spremembe tožbenega zahtevka.

7. Utemeljen pa je pritožbeni očitek glede obsega posestnega varstva. Tožnica je posestnica parcele št. 546 k. o. ... ter soposestnica makadamske poti, na kateri je toženec postavil premična vrata. Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata. Posestno stanje poti, ki vodijo do vikenda, ki ga je sodišče ugotavljalo v postopku in ugotovilo v točkah 14. do 16., je nepomembno, saj tožnica ne uveljavlja posestnega varstva poti, čeprav je to možnost imela (v postopku pa jo tudi že od vložitve tožbe zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak). S tem, ko je toženec spremenil posestno stanje na eni od poti, je sicer posegel v izvrševanje posesti te poti, vendar tožnica posestnega varstva na poti ni zahtevala oziroma je zahtevek postavila prepozno, zato je bila z njim prekludirana. Sprememba posestnega stanja na makadamski poti je tako pomembna le, če hkrati nedopustno spreminja posestno stanje na parceli št. 546 k. o. ...

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica posest hiše s pašnikom izvršuje tako, da z avtom dostopa do pašnika, nato pa življenjske potrebščine (vključno s težjimi predmeti, kot so plinske jeklenke) prenese čez pašnik peš, pri čemer prehodi razdaljo cca. 100 m. Ker posesti vikend hiše, ki nima priklopa na elektriko, ne more izvrševati brez življenjskih potrebščin, je dostop z avtom do parcele ključen za uspešno izvrševanje posesti na njej. Pritožbeno sodišče temu pritrjuje.

9. Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.

10. Konkretno je tako potrebno ugotoviti, ali tožnica še lahko dostopa do roba pašnika z avtom. V primeru, da je makadamska pot, na kateri je toženec zaprl vrata, edina primerna pot, po kateri lahko tožnica z avtom dostopa do roba pašnika, je zaključek sodišča prve stopnje pravilen. Če je tožnici z zaprtjem premičnih vrat onemogočen dostop z avtom do roba pašnika, je s tem poseženo v posestno stanje na parceli. Če pa tožnica lahko še zmeraj - po drugi primerni poti - dostopa do roba pašnika z avtom, pa tožencu ni mogoče očitati posega v posestno stanje na parceli.

11. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da so okoliščine konkretnega postopka v bistvenem drugačne kot okoliščine v zadevi, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep I Cp 728/2000 in na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v 18. točki izpodbijanega sklepa. V navedeni zadevi je sodišče prve stopnje iz razloga pomanjkanja ekonomskega interesa zavrnilo tožbeni zahtevek za varstvo pred motenjem posesti garaže, vhoda in izhoda preko garaže, v obliki menjave ključavnice na garažnih vratih. Razlogovalo je, da tožnica za to posestno varstvo nima ekonomskega interesa, saj lahko do svojega stanovanja dostopa tudi skozi glavni vhod, ne le skozi garažo. V tem kontekstu je potrebno tudi razumeti stavek, na katerega se izpodbijani sklep sklicuje: „Zmotno je stališče prve stopnje, da se v pravdi zaradi motenja posesti lahko naloži (v mejah razlogovanja ekonomskega interesa), da tožnica opusti zanjo koristna prehoda in izvaja posest na drug način.“ Problematika, ki jo je obravnavalo VSL v navedenem judikatu, je v bistvenem drugačna, saj je tožnica uveljavljala posestno varstvo garaže (kjer je bil prehod onemogočen), sodišče pa je zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja ekonomskega interesa za to posestno varstvo. V sporu, ki je podlaga izpodbijanemu sklepu, pa tožnica ne uveljavlja posestnega varstva na makadamski poti, kjer je toženec postavil premična vrata, temveč na parceli, ki je od samih vrat oddaljena vsaj 10 minut hoje² in kjer tožnica ni zahtevala posestnega varstva. Ključna problematika v zadevi tudi ni pomanjkanje ekonomskega interesa zaradi možnosti alternativnega dostopa do parcele, temveč je sporen obseg posestnega varstva - ker sta kraj, kjer tožnica zahteva posestno varstvo, in kraj, kjer je toženec deloval, ločena, mora sodišče prve stopnje ugotoviti, ali obstajajo posebne okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku. Te okoliščine bodo podane, če je prehodnost makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, z drugimi besedami, če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila ob koncu glavne obravnave na drugi makadamski poti odstranjena skala in očiščen hudourniški nanos. Toženec je tekom postopka podal navedbe, da lahko tožnica z avtom dostopa do parcele tudi po tej poti. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da druge poti, po kateri bi lahko dostopala do vikenda, ni. Že izvedeni dokazi ter sama obrazložitev izpodbijanega sklepa izkazujeta resničnost navedb toženca, ne pa tožnice, vendar osredotočen dokazni postopek zaradi napačnega materialno pravnega stališča ni bil v celoti izpeljan. Odločilno dejstvo v zadevi namreč je, ali tožnica lahko dostopa do parcele po drugi primerni poti. Ker je sodišče prve stopnje pretežni del dokaznega postopka glede ugotavljanja obstoja (druge) primerne poti že izvedlo, vrnitev zadeve njemu ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odločanja. Z novim sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ki bi terjalo ponovitev dokaznega postopka, bi se postopek občutno podaljšal, prav tako pa tudi iz ekonomskega razloga ne bi bil smotrn. Prvo sodišče naj na podlagi že izvedenih dokazov oziroma po potrebi po dopolnitvi dokaznega postopka ugotovi, ali tožnica lahko z avtomobilom dostopa do istega mesta na pašniku, kot doslej. Če je temu tako, toženec ni posegel v posestno stanje na parceli. Če pa je makadamska pot, na katero je toženec postavil premična vrata, edina primerna za dostopanje do parcele, pa je toženec s postavitvijo ovire nedopustno posegel v posestno stanje.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavilo sklep in ga v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

14. Odločitev pritožbenega postopka o stroških se pridrži do izdaje končne odločbe v zadevi (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ O tem sodba Višjega sodišča v Mariboru, I Cpg 68/2015 z 29. 6. 2015.
² Glej točko 17. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 174/2021
• VSL Sklep II Cp 331/2020
• VSL Sklep I Cp 310/2019