VSL Sklep IV Cp 1455/2019

Jedro

Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe (da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe) in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom

- zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep Z 2/2019 z dne 4. 6. 2019 (I. točka izreka),

- ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep Z 2/2019 z dne 4. 6. 2019 spremenilo tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe v razmerju do njega zavrne in da se začasna odredba spremeni tako, da se hči nasprotnih udeležencev začasno dodeli v varstvo in vzgojo njemu z namestitvijo na naslovu njegovega stalnega bivališča, da se materi dovolijo vsakodnevni telefonski stiki s hčerko, z obiski pa po predhodnem dogovoru v največjem možnem obsegu in pod nadzorom v navzočnosti strokovnega delavca centra za socialno delo in v odsotnosti tretjih oseb, in da stiki med otrokoma nasprotnih udeležencev v času, ko ima sin stike z očetom, potekajo neomejeno in brez nadzora,

- odločilo, da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve in da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem II N 63/2019,

- da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Trdi, da predlagatelj ne pozna bolezni svoje hčerke, ki ima atopični dermatitis. Najbolj neprijeten znak je srbečica, ki je lahko tako huda, da moti otrokovo spanje in ga ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Občutljiva in suha koža bolnikov nujno potrebuje vsakodnevno ustrezno higieno in redno nego s primernim negovalnim mazilom.

Sama je med hčerinim popoldanskim spanjem na naslovu prebivališča njenega partnerja opazila, da je krvava in da ima roko na spolovilu, ki si ga je spraskala zaradi atopičnega dermatitisa. Navedbe o sumu posilstva ali drugačne spolne zlorabe so neutemeljene in nedokazane in hudo bremenijo njo in njenega partnerja. Prišlo je do poškodbe zunanjega spolovila. Bakterija hemofilus influenzae, ki je bila najdena v spolovilu, se nahaja samo v sluznici, žrelu ali grlu in jo je otrok lahko tja zanesel sam. Vzrok poškodb bi bil lahko tudi gnojni izcedek iz spolovila, kar pa bosta morala ugotoviti izvedenca otroške psihologije in medicinske stroke. Ker še nista bila vključena v postopek, je dejansko stanje ostalo neraziskano.

3. Predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec v odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo z dne 4. 6. 2019 triletno hčer nasprotnih udeležencev začasno odvzelo staršema in jo namestilo v krizni center za otroke. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo materin ugovor in ugodilo očetovemu ugovoru ter odločitev o namestitvi v krizni center spremenilo tako, da je hčer začasno zaupalo v varstvo in vzgojo očetu in določilo stike z materjo in bratom.

6. Podlaga za izdajo začasne odredbe je podana v 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju, in je ta škoda posledica storitve ali opustitve staršev (157. člen DZ).

7. Pritožbeni očitek o pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen.

8. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno

- da sta mati in njen partner 25. 5. 2019 zgodaj popoldan pripeljala triletno deklico k zdravniku, ker je krvavela iz spolovila, in da sta povedala, da sta jo po igranju v peskovniku skopala in dala spat golo, med spanjem pa je mati opazila močno krvavitev iz nožnice,

- da je po mnenju zdravnice, ki je opravila operacijo, poškodba spolovila nastala zaradi nasilnega ravnanja tretje osebe in da je podan sum kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let,

- da je bila deklica pri devetih mesecih hospitalizirana zaradi dermatitisa in da pri sistematskem pregledu 11. 5. 2019 ni bilo opaziti sprememb na koži, zaradi materine omembe srbenja kože pa je bila predpisana negovalna krema,

- da je deklica ob obisku materinega partnerja v bolnišnici 31. 5. 2019 potem, ko ji je mati rekla, da jo bo okopal, zajokala in rekla ne, ne,

- da je deklica v namestitvi v kriznem centru ob dveh priložnostih zaposlenim, enkrat pa materi povedala, da ji je bolečine povzročil "ati" in da tako kliče materinega partnerja.

9. V teh ugotovitvah je dovolj podlage za verjeten sklep, da mati ni uspela zaščititi hčere pred telesno poškodbo, da ne uvidi, da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe, da ni zmožna realno in nepristransko presoditi, kaj se je zgodilo z otrokom, in ji zato ne zmore zagotoviti varnega okolja ter jo zaščititi pred nevarnostjo povzročitve ponovne škode za njen psihofizični razvoj. Do poškodbe je prišlo v okolju, v katerem otrok živi, z njeno vrnitvijo tja pa bi bil otrok ponovno hudo ogrožen. Ker ni zaščitila otroka, je zanemarila svojo starševsko skrb.

10. Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.

11. Pravilnosti ugotovitev, na katerih temelji odločitev o zaupanju otroka očetu in o poteku stikov med hčerko in materjo, ter na njih temelječe odločitve, pritožnica ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa po preizkusu odločitve po uradni dolžnosti o pravilnosti te odločitve nima pomislekov.

12. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo prve nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

08.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep III Cp 300/2022
• VSL Sklep IV Cp 2196/2020
• VSL Sklep IV Cp 1574/2020