VSL Sklep I Cp 1100/2019

Jedro

V primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišča prve stopnje, je nagrada za narok v ponovljenem postopku priznan strošek (opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife).

Izrek

I. Pritožbi prvega do šestega tožnika se ugodi in se stroškovna odločitev v IV. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožečim strankam po tožbi 1 (prvemu do šestemu tožniku), zviša za 707,40 EUR (na 5.768,15 EUR).

II. Pritožbi sedmega in osmega tožnika se ugodi in se stroškovna odločitev v V. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki po tožbi 2 (sedmemu in osmemu tožniku), zviša za 575,35 EUR (na 3.034,53 EUR).

III. Tožena stranka je dolžna povrniti prvemu do šestemu tožniku pritožbene stroške v višini 187,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku parcijskega roka do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna povrniti sedmemu in osmemu tožniku pritožbene stroške v višini 145,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

V. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi tožena stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek prvega do šestega tožnika na pridobitev lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 50/19, k.o. ..., kot izhaja iz priloženega elaborata parcelacije z dne 27. 12. 2016 izvedenca geodetske stroke I. I., ki je sestavni del sodbe, vsakega do 1/6 (I. točka izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku, da sta sedmi in osmi tožnik solastnika, vsak do 1/2, prej navedene nepremičnine (II. točka izreka) ter zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da so tožniki solidarno dolžni izročiti toženki oseb in stvari prosto posest nad nepremičnino parc. št. 50/19, k.o. ..., v roku 8 dni (III. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženka dolžna nerazdelno povrniti tožnikom po tožbi 1 pravdne stroške v višini 5.060,75 EUR, tožnikom po tožbi 2 pa povrniti pravdne stroške v višini 2.459,18 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. in V. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev se pritožujejo tožniki po tožbi 1 (prvi do šesti tožnik) ter tožniki po tožbi 2 (sedmi in osmi tožnik). Prvi do šesti tožnik se pritožujejo zoper IV. točko izreka in predlagajo, da višje sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da jim dodatno prizna še 707,40 EUR pravdnih stroškov. Povzemajo, kaj je sodišče tožnikom priznalo in vsota priznanih stroškov znaša 5.060,75 EUR. Izrecno pa je sodišče zavrnilo priglašene stroške, ki se nanašajo na nagrado za postopek in narok v ponovljenem postopku. Odločitev sodišča glede naroka, ki je bil v ponovljenem postopku izveden dne 8. 1. 2019, je napačna. Sodišče bi moralo v skladu z 19. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in 14. členom ZOdvT tožnikom priznati še nagrado za narok v ponovljenem postopku, to je znesek 707,40 EUR.

3. Sedmi in osmi tožnik v pritožbi zoper V. točko izreka, vloženi iz vseh pritožbenih razlogov, predlagata, da višje sodišče stroške odmeri v skladu s priglasitvijo le-teh in poleg že odmerjenih stroškov toženki naloži v plačilo tudi denarni znesek v višini 471,60 EUR, povečan za DDV. Sedmi in osmi tožnik se ne strinjata z odločitvijo o stroških, saj je sodišče nagrado za narok odmerilo zgolj v enkratnem znesku 471,60 EUR, za naroke, ko je v zadevi sodilo prvič. Sodišče ni priznalo nagrade za narok dne 8. 1. 2019 v ponovljenem sojenju v višini 471,60 EUR, povečane za DDV. Odločitev sodišča je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso in ZOdvT, ki v 19. členu določa, da je, v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, to postopek nove stopnje. Sodišče bi tako moralo tožnikoma priznati dve nagradi za narok po tar. št. 3102, eno za naroke v prvotnem sojenju in eno za narok v ponovljenem sojenju. Smiselno tako izhaja tudi sodne prakse, na katero se tožnika sklicujeta.

4. Toženka v odgovoru na pritožbi pritožbama nasprotuje in podaja predlog za spremembo stroškovne odločitve.³ Navaja, da ne drži, da je sodišče tožnikom priznalo prenizek znesek pravdnih stroškov, nasprotno, neutemeljeno jim je priznalo povračilo stroškov v bistveno previsokem znesku. Povzema odločitev sodišča ter navaja, da je napačna ugotovitev, da naj bi toženka v celoti propadla, saj je bil del tožbenega zahtevka tožnikov pravnomočno zavrnjen (glede ugotovitve lastninske pravice na parc. št. 50/18, k.o. ...). Toženka je uspela glede ene parcele, njen uspeh je najmanj četrtinski. Poleg tega toženka ni dala povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek v nespornem delu že v odgovoru na tožbo pripoznala, zato se sklicuje tudi na 157. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je določila ZPP o pravdnih stroških napačno uporabilo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje tožnikom, tako prvemu do šestemu kot sedmemu in osmemu tožniku, pri odločanju o stroških ni priznalo priglašenih stroškov za narok v ponovljenem postopku. Sklicevalo se je na sklep I Cp 1638/2014. Pritožniki v obeh pritožbah utemeljeno navajajo, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna in da so upravičeni do nagrade za narok po tar. št. 3102 v ponovljenem postopku. 19. člen ZOdvT namreč določa, da v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife pa določa, da se, če se zadeva vrne na nižje sodišče, že nastala nagrada všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku, ne govori pa o vštevanju že nastale nagrade za narok v nagrado v ponovljenem postopku. Navedeno pomeni, da se tožnikom prizna še nagrada za narok v ponovljenem postopku.

7. Po tožbi prvega do šestega tožnika (tožba 1) znaša nagrada za narok v ponovljenem postopku 707,40 EUR, zato je sodišče druge stopnje njihovi pritožbi ugodilo in znesek pravdnih stroškov, ki jim jih je dolžna povrniti toženka, zvišalo za 707,40 EUR, kot so predlagali v pritožbi. Po tožbi sedmega in osmega tožnika (tožba 2) znaša nagrada za narok v ponovljenem postopku 471,60 EUR, kar povečano za 22 % DDV, kot to uveljavljata v pritožbi, znaša 575,35 EUR. Za ta znesek je zato sodišče druge stopnje znesek pravdnih stroškov, ki ga je toženka dolžna povrniti sedmemu in osmemu tožniku, zvišalo.

8. Sodišče je v tem pritožbenem postopku ob že povedanem odločalo le o pritožbah tožnikov, pri čemer toženka pritožbenih navedb, da tožnikom napačno ni bila priznana nagrada za narok v ponovljenem postopku, v odgovoru na pritožbo ni prerekala. Navajala je le, da je sodišče povračilo sodnih stroškov tožnikom priznalo v bistveno previsokem znesku, vendar iz drugih razlogov. Ker tožniki v pritožbi temelja odločitve o pravdnih stroških niso izpodbijali in sodišče pri odločanju o njihovih pritožbah ne sme odločiti njim v škodo, pritožbenih navedb iz odgovora na pritožbo o napačno ugotovljenem uspehu pravdnih strank ter neupoštevanju 157. člena ZPP sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane stroškovne odločitve tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbama ugodilo in stroškovno odločitev spremenilo tako, da je tožnikom po obeh tožbah priznalo še stroške za pristop na narok v ponovljenem postopku in njihov skupen znesek pravdnih stroškov zvišalo, kot je bilo že obrazloženo in kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožniki so s pritožbama uspeli, zato jim je sodišče druge stopnje priznalo tudi pritožbene stroške. Pritožbeni stroški prvega do šestega tožnika predstavljajo stroške za sestavo pritožbe v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220 ZOdvT) in materialne izdatke v višini 10,00 EUR, DDV znaša 13,20 EUR, sodna taksa za pritožbo pa 114,00 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški prvega do šestega tožnika, ki jim jih je dolžna povrniti toženka, tako znašajo 187,20 EUR.

10. Pritožbeni stroški sedmega in osmega tožnika predstavljajo stroške za sestavo pritožbe v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220 ZOdvT), materialne izdatke v višini 10,00 EUR, DDV v višini 13,20 EUR ter sodno takso v višini 72,00 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški sedmega in osmega tožnika, ki jima jih je dolžna povrniti toženka, znašajo 145,20 EUR.

11. Svoje stroške pritožbenega postopka (odgovor na pritožbo) nosi toženka, ki v pritožbenem postopku ni uspela, sama. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 154., 155. in 165. členu ZPP.

-------------------------------
¹ Toženka je zoper stroškovno odločitev vložila pritožbo, vendar se je ta štela za umaknjeno – sklep z dne 1. 4. 2019, ker toženka ni plačala sodne takse.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep CP 490/2011
• VSL Sklep I Cp 2636/2017
• VSL sklep I Cp 428/2011