VSL Sklep Cst 392/2019

Jedro

Upnica tudi v pritožbi izpostavlja ravnanja stečajne dolžnice vse od leta 1996 dalje. Vendar pa po izrecnem zakonskem določilu to obdobje ni relevantno za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, temveč je pomembno le obdobje zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Samo dejstvo neplačila dolga, pri čemer upnica tudi v ničemer ne izkaže, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagala z zadostnim premoženjem za poplačilo terjatve, ne more predstavljati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. To velja tudi za neplačilo v izvršilnem postopku.

Dejstvo je, da se vsak dolžnik, ki predlaga odpust obveznosti hoče "znebiti obveznosti" do svojega upnika, kar pa ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Zakonodajalec se je namreč za ta institut odločil, da bi tudi prezadolženim dolžnikom omogočil nov začetek.

Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne more predstavljati zlorabe pravice od odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne ugovor proti odpustu obveznosti v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka odpusta obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin ugovor proti odpustu obveznosti.

2. Zoper ta sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo zlorabo instituta odpusta obveznosti. Po tretjem odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust ni dovoljen med drugim tudi v primeru, ko gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno. Za pravilno presojo dolžničinih ravnanj v obdobju zadnjih petih let pa je nujno potrebno vsaj v grobem upoštevati tudi njena ravnanja vse od nastanka dolga stečajne dolžnice do pritožnice. Dolžnica je bila dobra prijateljica upničine hčere in upnica zaradi družinske povezave ni nikoli računala na to, da bo dolžnica kasneje zlorabila njeno zaupanje in ji posojenega zneska ne bo vrnila. Ko jo je pozvala, da dolg vrne, je dolžnica pobegnila iz države in ker je ni bilo mogoče najti, je bila 28. 8. 2001 izbrisana tudi njena družba S. d. o. o. Dolg stečajne dolžnice je bil ugotovljen že s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 22. 5. 1999, te obveznosti pa dolžnica ni poplačala, zaradi česar je morala upnica začeti v letu 2000 z izvršilnim postopkom, ki pa je bil v letu 2005 ustavljen, saj je dolžnica pobegnila v tujino, naslova ni sporočila, dejansko je bila nedosegljiva, torej je bila očitno nepoštena in usmerjena v oškodovanje pritožnice. Tudi v izvršilnem postopku, začetem v letu 2008, upnica ni dobila poplačane svoje terjatve, poleg tega pa je dolžnica očitno raje opustila zaposlitev, kot da bi vračala dolg pritožnici, saj je prišlo do ustavitve tudi tega postopka izvršbe na plačo stečajne dolžnice. V pritožbah v izvršilnih postopkih je podajala žaljive, neresnične, vsebinsko brezpredmetne trditve, kar se ni v ničemer spremenilo tudi v obdobju zadnjih petih let, ko ni izvršila ni en euro prostovoljnega plačila dolga pritožnici. Lahko bi si našla primerno zaposlitev, kar je uspela šele po začetku postopka osebnega stečaja, torej si v času, ko je bila izvršba mogoča, očitno ni želela poiskati zaposlitve, kar vse skupaj, vključno z ravnanji v zadnjih petih letih pred stečajem, očitno izkazuje nevestna in nepoštena ravnanja. Tudi v letu 2013, torej zgolj štiri leta pred začetkom stečajnega postopka, je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Ip 4329/2012 ugotovilo neutemeljenost in brezpredmetnost ugovorov in pritožbenih navedb stečajne dolžnice. Upnica je torej kar 13 let neuspešno vodila zoper dolžnico izvršilni postopek, torej je izogibanje plačilu dolga mogoče očitati tudi v obdobju zadnjih petih led pred začetkom stečajnega postopka. Tudi stečajni postopek in predlog za odpust dolga sta namenjena neupravičeni izognitvi plačila dolga in predstavljata le sklepno ravnanje v 20 let dolgem postopku izogibanja vračila dolga. Vsa ta dejanja nazorno odražajo hudo zlorabo pritožničinega zaupanja ter nespoštljiv, nevesten in nepošten odnos do upnice, ki ga je imela stečajna dolžnica že od samega začetka, kažejo pa tudi zlorabo razpoložljivih sredstev s ciljem izogibanja poplačilu dolga.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila, da upnica ponovno poskuša relativizirati petletni zakonski rok, pri čemer je pritožba še bolj pavšalna kot sam predlog. Zakon natančno določa rok, v katerem naj se presoja poštenost in vestnost stečajnega dolžnika. Dolžnica si je vedno prizadevala, da bi bila zaposlena, zaposlitve je aktivno iskala, celo v tujini. Vlaganje rednih pravnih sredstev pa ne more predstavljati zlorabe, saj je pravica do pravnega sredstva celo zagotovljena z Ustavo.

4. Pritožba je delno utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja pritožnica.

5. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru upnice le delu, v katerem je predlagala ustavitev postopka odpusta obveznosti, izrecno pa je na koncu obrazložitve zapisalo, da bo o podrednem ugovoru za podaljšanje preizkusne dobe odločalo po pravnomočnosti tega sklepa. Iz izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je ugovor v celoti zavrnjen. Ker je sodišče o ugovoru odločilo le delno, je sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremenilo, kot izhaja iz izreka.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti pa ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP – zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP).

7. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, je relevantno obdobje za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti zgolj obdobje od 7. 4. 2012 dalje. Ravnanja, ki jih upnica navaja, se nanašajo na leta 1996 in 1997 do 2009. Šele v pritožbi je upnica navedla, da naj bi se dolžnica izogibala plačilu svojega dolga tudi v letu 2013, ko naj bi višje sodišče v izvršilnem postopku ugotovilo neutemeljenost in brezpredmetnost ugovorov in pritožbenih navedb stečajne dolžnice. Ta trditev predstavlja pritožbeno novoto, ki v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni dopustna. Poleg tega pa je, kot pravilno poudarja tudi dolžnica, pravica do pravnega sredstva ustavna pravica (25. člen Ustave RS), zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne more predstavljati zlorabe pravice od odpusta obveznosti.

8. Ravnanja, ko naj bi dolžnica pobegnila v tujino, pri čemer pa ni sprejemala sodnih pisanj ali sporočila naslova novega prebivališča, se nanašajo na čas v začetku tega tisočletja, saj naj bi bila posledica njenega ravnanja tudi to, da je bila avgusta 2001 izbrisana dolžničina družba S. d. o. o. Ne drži niti trditev, da je bila dolžnica med izvršilnimi postopki ves čas nezaposlena, saj je upnica prejela vsaj delno poplačilo svoje terjatve v enem od izvršilnih postopkov, kar izhaja tudi iz predloženih dokazil, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Upnica tudi v pritožbi izpostavlja ravnanja stečajne dolžnice vse od leta 1996 dalje. Vendar pa po izrecnem zakonskem določilu to obdobje ni relevantno za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, temveč je pomembno le obdobje zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Samo dejstvo neplačila dolga, pri čemer upnica tudi v ničemer ne izkaže, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagala z zadostnim premoženjem za poplačilo terjatve, ne more predstavljati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. To velja tudi za neplačilo v izvršilnem postopku. Iz upničinih navedb pa izhaja, da naj bi dolžnica stanovanje prodala že konec prejšnjega tisočletja, torej daleč pred relevantnim obdobjem. Pri tem pa so upničine navedbe tudi precej pavšalne, saj zatrjevanih ravnanj dolžnice ne opredeli, razen v delu, iz katerega se da razbrati, da gre za dejanja, storjena vsaj pred letom 2008, kar je prav tako daleč pred relevantnim obdobjem.

9. Zakon tako dolžniku omogoča, da se mu odpustijo obveznosti, ki jih ni zmožen poravnati v postopku osebnega stečaja, razen če je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal nepošteno in nevestno. Takega ravnanja vlaganje pravnih sredstev ne more predstavljati, prav tako pa je dolžnica tudi zaposlena in se za zaposlitev trudi, o njenem psihofizičnem stanju pa se je sodišče prepričalo z osebnim vtisom na samem naroku. Dejstvo je, da se vsak dolžnik, ki predlaga odpust obveznosti hoče "znebiti obveznosti" do svojega upnika, kar pa ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Zakonodajalec se je namreč za ta institut odločil, da bi tudi prezadolženim dolžnikom omogočil nov začetek. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je upnica edina upnica dolžnice, ki v tem postopku uveljavlja svojo terjatev.

10. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da upnica ni uspela izkazati zlorabe pravice do odpusta obveznosti, kot o določa zakon. Glede na navedeno je pritožba v delu, ki se nanaša na predlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti, neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V nadaljevanju pa sodišče prve stopnje odločalo še o ugovoru upnice v delu, v katerem zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja, kot je tudi že samo zapisalo v izpodbijanem sklepu.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

30.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 352/2018
• VSL Sklep Cst 82/2020
• VSL sklep Cst 489/2016