VSL sklep Cst 94/2019

Jedro

Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 188, v nadaljevanju: p. d.) zavrnilo ugovor upnika H. M. z dne 7. 12. 2018 (p. d. 185) in sklep o prodaji - prvi z dne 26. 11. 2018 (p. d. 182) ohranilo v veljavi.

2. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upravitelja za prodajo terjatve do H. M. v višini 40.703,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki je opredeljena v predlogu za prodajo z dne 21.11.2018 (p. d. 181) in je sestavni del sklepa o prodaji, ki je bil izdan po strokovnem sodelavcu. Ugotovilo je, da je upravitelj v predlogu za prodajo navedene terjatve pojasnil okoliščine v zvezi z njenim nastankom in navedel razloge, zaradi katerih je ocenil, da vložitev tožbe in nadaljnji sodni postopki v okviru postopka osebnega stečaja ne bi bili smotrni, v predlogu za prodajo pa je utemeljil tudi višino predlagane izklicne cene. Ob ugotovitvi, da gre za sporno terjatev in obstaja interes za nakup terjatve, sodišče ni našlo razlogov, da predlogu upravitelja za prodajo terjatve ne bi sledilo. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je H. M. tudi dolžnikov upnik, vendar do plačila navadnih terjatev v postopku osebnega stečaja ni prišlo, spornih terjatev pa tudi ni mogoče pobotati.

3. Zoper sklep se je pritožil upnik H. M. (p. d. 190). Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker za terjatev, ki je predmet sklepa o prodaji ni dejanske niti pravne podlage, je pritožbenemu sodišču predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. V pritožbi je navedel, da mu je stečajni upravitelj izstavil račun za 40.703,10 EUR za uporabo prostorov na S. v ..., kar je upnik grajal v več dopisih in ugovoru z dne 7. 12. 2018. Sodišče prve stopnje na ugovor upnika z dne 7. 12. 2018 sploh ni odgovorilo, prav tako tudi ne na vlogo z dne 24. 9. 2018. Upnik je v vlogah pojasnil, da je opravil plačilo za nakup premičnin od italijanske družbe, vendar je oprema prišla na ime dolžnice, ki jo je zavedla v poslovnih knjigah. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo III P 55/2016 tožniku priznalo terjatev upnika, vključno z opremo. Upravitelj je prevzel ključe poslovnega prostora v ... dne 16. 6. 2016 po pooblaščenki P. P. Od tega dne dalje je prostore imel v posesti upravitelj. Upnik ni uporabljal poslovnega prostora, v njem je bila le oprema, ki jo je imela v lasti in posesti dolžnica. Upnik ni zavračal računov za uporabnino, vendar pozivi za plačilo uporabnine ne morejo biti osnova za ugotovitev dolga za uporabnino, obratovalne stroške in povračilo škode. Upravitelj bi moral upnika tožiti, da bi pridobil listino o nespornem obstoju dolga. Ker upnik ni uporabljal lokala, ni povzročal stroškov in škode in dolžnici ni dolžan ničesar.

5. O pritožbi se je izjavil upravitelj (p. d. 195). Pojasnil je, da dolžnica gostinske opreme nikoli ni imela v posesti, posest nad lokalom pa je 17. 9. 2014 prevzel pritožnik, ki je prevzel nase plačevanje obratovalnih stroškov. Upnik je tudi ohranil ključ poslovnega prostora, sicer ne bi mogel izvesti izpraznitve v času med 16. 6. 2016 in 11. 11. 2016, po pozivu na izpraznitev lokala. Upnik je uporabljal nepremičnino v lasti dolžnice za hrambo svoje gostinske opreme, zato je dolžan plačati uporabnino za poslovni prostor, ki je po višini in glede časovnega okvirja določno opredeljena. Kljub temu, da je terjatev do upnika iz naslova uporabnine sporna, je lahko predmet prodaje in ni treba, da bi bila sodno ugotovljena.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da ima dolžnica v obravnavanem postopku osebnega stečaja premoženje v obliki terjatve do H. M., za katero je upravitelj izstavil račun v višini 40.703,10 EUR in ugotovil, da obstaja interes za nakup terjatve. Na podlagi prejete ponudbe v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev za prodajo, je upravitelj prejel ponudbo B. M. za nakup terjatve v višini 220,00 EUR. Upravitelj je v predlogu za prodajo pojasnil, da bi uveljavljanje sporne terjatve za upnike v stečajnem postopku bilo neekonomično s stroškovnega in časovnega vidika, negotov pa je tudi uspeh v pravdi, zato je predlagal prodajo predmetne terjatve v višini 40.703,10 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 8. 2017 dalje na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene v višini 5.000,00 EUR in varščino v višini 500,00 EUR.

8. Pritožnikovo stališče, da sporna terjatev dolžnika ne more biti predmet prodaje oziroma, da so predmet prodaje v stečajnem postopku lahko le nesporne terjatve, je neutemeljeno. Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP). Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje (prvi odstavek 441. člena Obligacijskega zakonika). Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.

9. Upravitelj je v obravnavanem postopku opravil vsa dejanja, ki so potrebna za prodajo sporne terjatve. Na podlagi objave nezavezujočega zbiranja ponudb (328. člen ZFPPIPP) je ugotovil, da obstaja interes za prodajo sporne terjatve in predlagal prodajo sporne terjatve v skladu z določbami 330. člena ZFPPIPP. Pri izdaji sklepa o prodaji je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določila 331. člena ZFPPIPP. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je ta način prodaje obravnavanega premoženja primeren.

10. Pritožbene navedbe v zvezi z neobstojem sporne terjatve, ki je predmet izpodbijanega sklepa o prodaji, za odločitev v zvezi s prodajo obravnavanega premoženja v stečajnem postopku niso odločilne. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bo o obstoju sporne terjatve odločeno v pravdnem postopku med upnikom in kupcem navedene terjatve in ugovor upnika zoper sklep o prodaji terjatve zavrnilo. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna.

11. Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, s katerimi upnik sporno terjatev izpodbija po temelju in višini, ne bo odgovorilo, saj za odločitev o prodaji terjatve in pritožbi niso pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

27.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 575/2018
• Sodba II Ips 398/96
• VSK sklep II Ip 572/2013